Na slovenske odre prihaja nova gledališka poslastica, komedija Čakalnica, v kateri bosta nastopila izkušena igralska mačka, Lado Bizovičar in Janez Hočevar - Rifle.
Prav slednji se še kako rad šali na račun onstranstva, ki je v predstavi predstavljeno na prav poseben način, takšen, ki bi priljubljenemu igralcu še kako ustrezal.
Na odru se znajdete v čakalnici, skupaj z Ladom, brez telefona, spletnih omrežij in televizije. Katera plat predstave se vam osebno zdi najbolj zanimiva?
No, samo onstranstvo je zelo zanimivo, saj ga hvala bogu še nisem spoznal. Pa vendar je prav super. Tam nimaš nikakršnih težav niti z novinarji niti s fotografiranji. Edino Lado je tisti moteči faktor. Težko se ga znebiš!
Ste sicer o tej temi pred samo predstavo že kdaj razmišljali?
Velikokrat, pa vendar le za nekaj sekund. Potem pa me postane tako močno strah, da rajši preusmerim misli, pa četudi na hrano. Nič kaj dosti se mi v tem času ni posvetilo, saj me strah zablokira. Čeprav bi po filozofiji o tem moral razmišljati, jaz pa ne bom. Jaz bom kar šel!
Kakšen pa je bil vaš odziv, potem ko ste prebrali scenarij?
S samo temo predstave sem bil seznanjen že nekaj časa, pa vendar mi ni bilo nič kaj dosti jasno. Preklopa med življenjem na zemlji in tamkajšnjim v 'čakalnici' namreč ni. Potem pa vse super steče, zadovoljen sem, da nam je uspelo ohraniti dobro mero duhovitosti, mero obešenjaškega humorja. Zafrkancija je takšna kot na zemlji, kar mi je pisano na kožo.
Tematika kot sama lahko hitro preraste v morbidnost, vam pa se je uspelo na njen račun dobro pošaliti.
Seveda, pa vendar je tudi morbidnost na svoj način hecna. Pojavljajo se namreč kontradiktorni trenutki, ob katerih res nisi prepričan, kako je. Pa vendar bomo onstranstvo vsi enkrat doživeli!
Kateri del predstave pa je vam najljubši?
Najbolj se zabavam, kadar si predstavljam lastni pogreb. V predstavi namreč nastopava takšna, kot sva, Rifle in Lado. Očitno pa je ta del zelo všeč tudi občinstvu, pa ne vem natančno, zakaj. Morda se me želijo čim prej znebiti.
Mi zaupate, kako je vse skupaj videti?
Za kaj takšnega si pa morate ogledati predstavo, ne bi želel razkriti tako zabavnega dela. (Medtem mimo naju pride njegov igralski kolega Lado Bizovičar in Rifle nagajivo podstavi nogo, tako da Lado za kratek trenutek izgubi ravnotežje, oba pa planeta v glasen smeh.)
Kako vam je uspelo ohraniti to nagajivost, ohraniti pobalina v sebi?
N vem, takšen pač sem. Če bo minilo to, bo minilo prav vse. Pa vendar me ni še prav nič strah, saj nisem z leti nič manj nagajiv. Zanimajo me še vse moje bistvene komponente hedonizma. Dobra hrana, šport, motor, pijača in lepe ženke. To me nikoli ne bo minilo, saj se tako tudi za pozimi kaj najde.
Torej ostajate takšni, kot ste bili vsa ta leta?
Mislim, da se kaj dosti nisem spremenil. Postajam bolj betežen, včasih me kaj boli. Včasih sem se na vajah mirno naučil besedilo, zdaj pa se moram določenih delov učiti tudi doma. Pa vendar imam ob sebi Lada, ki je dosti mlajši, pa ima še veliko več težav kot jaz. Drugače pa se nimam kaj pritoževati.
Kako ste se počutili v družbi Lada, ki se prav tako že lahko pohvali s pestro igralsko kariero?
No, Lado je v resnici štrebar.
Štrebar?
Ja, da bi videla, kako se on doma 'pifla' besedilo. No, vidim, da se tudi besedišče skozi leta spreminja.
Ste si že dalj časa želeli ob sebi imeti partnerja, kot je on?
Vse življenje sem si ga želel, zdaj pa sem ga malo že sit. Nikoli nam ni dolgčas. Lado me je močno presenetil s svojo prijaznostjo, všeč pa mi je tudi, ker ima dober tek. To je najina skupna točka, počasi pa ga bom pripravil tudi na šport, medtem ko sem ga z motorji že dobro okužil.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Goran Antley