Brez težav bi mu lahko rekli kar strah in trepet znanih. Bil je namreč prvi paparac fotograf v Sloveniji. Ujel in ovekovečil je marsikoga od znanih Slovencev, saj nikoli nisi mogel vedeti, kje in kdaj se bo prikazal. V zadnjem času pa o njem ni veliko slišati. Že dobro leto dni je namreč v Angliji.
Jani se je v Anglijo preselil zaradi svojega poklica – zdaj zasleduje in potrpežljivo čaka na svetovne zvezdnike, ki jih ob različnih priložnostih ovekoveči za različne naročnike.
"Od nekdaj me je vleklo tja. V bistvu sem načrtoval preselitev že pred desetimi leti, a so se stvari odločile potekati drugače. V tistem obdobju sem svojo profesionalno pot tlakoval v skoraj vseh slovenskih medijih in kaj drugega tudi ni bilo potrebno, niti mogoče. Ko pa enkrat dosežeš zastavljeni cilj in ti vse postane že rutina, ti postane dolgčas in ne napreduješ. Jaz pa nisem takšne vrste človek. Zato sem se naposled le odločil za ogromen korak naprej ter se tako rekoč podal v neznano. Priznam, da ni bila enostavna odločitev, vendar po več mesecih trdega in vztrajnega dela lahko trdim, da sem se pravilno odločil. Nabral sem si ogromno dragocenih izkušenj, ki jih v Sloveniji zagotovo ne bi nikoli. Sodelujem z več fotografskimi agencijami. Glavna je Headline Photos, ameriško-britanska fotoagencija iz Los Angelesa, kjer so mi že od prvega dne dali veliko podporo in so mi bili v veliko pomoč pri uvajanju v njihov način dela, ki je nekoliko drugačen od tistega, ki sem ga bil vajen v Sloveniji," pravi.
Verjetno ljudi najbolj zanima, kakšni so pogoji dela tam in kakšna je razlika med domačo sceno in tujino. "Kriza se pozna povsod, a še vedno se dela normalno, če človek hoče in je priden. Honorarji so neprimerno boljši kot pri nas. Konkurenca je veliko močnejša in prisotna, a dobrodošla. Tako postaneš še bolj osredotočen na svoje delo in seveda še boljši," pravi.
Pa je to sanjsko delo za človeka, ki se navdušuje nad zvezdniki in fotografiranjem?
"Pot paparaca sem začel v Sloveniji leta 2004. Sodeloval sem tako rekoč z vsemi mediji, ki pokrivajo estrado, tudi z Novo. Potem pa sem nekega dne ustanovil svojo spletno stran in na koncu vzel pot pod noge in šel v Anglijo. Kar pa se dela samega tiče, je to različno in odvisno od človeka do človeka. Zahteva marsikaj. Treba je biti potrpežljiv, iznajdljiv, imeti veliko časa za čakanje, a hkrati znati bliskovito reagirati. Je naporno in zahteva tudi kondicijo. Princip delovanja je enak doma in v tujini, razlika je le v tem, da je tuje zvezdnike težje ujeti in da gre za večje, kot so slovenski. Za paparaca v Londonu moraš biti hiter in mobilen. Seveda se da tudi drugače, odvisno od informacij, ki jih dobiš. Prve mesece sem večino časa preždel na različnih lokacijah, saj so mi dali več kot sto naslovov, kamor radi zahajajo znani. Ne trdim, da se ravno cedita med in mleko, vendar je situacija kljub konkurenci veliko boljša kot v Sloveniji. Kjer se zvezdniki pojavijo, je vedno okoli 20 do 30 paparacev, ki so zelo dobro organizirani. Če je neki zvezdnik v katerem od hotelov, se dežura pred hotelom, vse dokler ne odide. Nikoli pa ni jasno, iz katerega izhoda bo pokukal, zato nas je na vroči lokaciji več," opisuje.
Nevarno povsod
Vse in edino pri delu paparaca niso le različne foto trofeje, ampak tudi nevarnosti, ki se pojavljajo vedno. Včasih se konfliktne situacije končajo tudi s pretepi in poškodbami, z uničeno opremo in podobno. Tudi Jani je to že izkusil in kljub neprijetnostim pravega paparaca brez tega ni.
"Ko sem fotografiral Davida Beckhama na treningu v tujini, sem se mu približal, ga fotkal in ogovoril, pa to njegovim telesnim stražarjem ni bilo všeč. Orjaki so me zato dobesedno odstranili in odnesli stran. Telesni stražarji pevke Gwen Stefani vedno težijo. Kayne West denimo ne mara paparacev, kar sem se prepričal na lastna ušesa (smeh) ... ipd. Toda če si 'nadležen', se je treba znajti. Kar pa ne bi mogel reči za kar nekaj paparacev, ki nalašč provocirajo zvezdnike in se brez potrebe prepirajo z njihovimi varnostniki. Nekateri bi si radi s provokacijo prislužili mastno odškodnino in se tako proslavili v medijih. Drugi so enostavno zateženi in čudni, brez kančka spoštovanja do drugih. Moje izkušnje z zvezdniškimi reakcijami so splošno rečeno spremenljive in različne. Vse je namreč odvisno od njihovega razpoloženja in situacije, v kateri so se znašli. Če me kdo vpraša, za koga delam, mu odkrito povem. In tu se napetost pomiri. No, ja, odvisno s kom imaš opravka," nadaljuje.
Tudi v Sloveniji je že imel kar nekaj incidentov z znanimi, ki so mu pri opravljanju dela tudi razbili fotografsko opremo. Pozneje so seveda plačali odškodnino, a takšne stvari so stalnica tega dela. "Čas in kilometrina prineseta svoje. Doživiš grožnje, zmerjanja, napade ... a jih tudi preživiš in dobiš debelejšo kožo. Če nekaj opravljaš z veseljem in si pri stvari stoodstotno, je večkrat to tudi zabavno in nagrajeno. Edino kadar dežuje in je vetrovno, je malce neznosno in večkrat pomisliš, kaj ti je tega treba, in bi najraje odšel domov na toplo. Toda skoraj vedno se mi je po več urah čakanja na mrazu dodobra obrestovalo," nadaljuje.
Brez plačila
Težave v službi, kakršna je njegova, niso samo napornost, prerekanje in podobno, ampak tudi poskusi preprečevanja objave fotografij. To je kot paparac tudi sam nekajkrat doživel. "Ponujali so mi po več tisoč evrov, pa jih nisem sprejel. Bilo je težko ne sprejeti denarja, ki se ti ponuja pred nosom, toda čez čas se je to izkazalo za edino pravilno. Pravi paparac, kar se tiče njegovega ulova, se tudi težko odpove svojim trofejam."
Čeprav tudi sam na splošno ni nič bolj priljubljen pri zvezdnikih od kolegov, je zanimivo, da mu doslej še nikoli ni bilo treba plačati kakšne odškodnine zaradi objavljenih fotografij. Čeprav se paparaci in zvezdniki praviloma in že pregovorno nenehno lasajo, je kar nekaj zvezdniških imen na Janija naredilo tudi pozitiven vtis. Med tistimi, ki jih lovi, ima tudi poznanstva. Pri opravljanju svojega dela se z znanimi tudi pogovarja, da pa bi sklepal kakšna prijateljstva, pa gotovo ne. Tega tudi v Sloveniji ni počel, saj bi tako prestopil mejo profesionalnosti, kar pa nikoli ni bil njegov namen.
"Poleg tega je na prireditvah tukaj sistem popolnoma drugačen kot pri nas. Če nisi na seznamu gostitelja tudi kot medij, te ne bodo spustili notri. Ker sem na začetku želel preveriti, kakšni so tu dogodki in VIP-zabave, sem šel na tri. A sem hitro ugotovil, da to ne bo zame, saj so običajno fotografi zelo omejeni pri svojem delu. Ne moreš se kar prosto sprehajati naokoli in 'škljocati' vsevprek, če nisi hišni ali preverjeni fotograf. Prava akcija se vedno dogaja zunaj, kjer se vedno najde kaj zanimivega."
In kam naprej?
"Morda me pot zapelje v Los Angeles, kar niti ne bi bilo težko, saj delam za ameriško agencijo. Za zdaj pa bi rad še marsikaj postoril tukaj," pravi o prihodnosti. In paparaci? So kdaj ujeli tudi njega? "So! Presneti nadležneži." (smeh)
Napisal: Roman Turnšek
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
