Izjemna slovenska plezalka Janja Garnbret je v sezono vstopila zmagoslavno, saj je v Moskvi priplezala do najvišje stopničke, čeprav se je sezona šele dobro začela.
Simpatična plezalka je med plezalnimi počitnicami moči nabirala na Maldivih, kot nam je zaupala, pa so občutki ob novih izzivih boljši kot kdaj prej.
Story: Čestitke za zmago v Moskvi. Je nasmeh ob zmagi še vedno tako širok kot ob začetku?
Ja, nasmeh je še vedno isti, saj mi vsaka zmaga res veliko pomeni. Vedno je lepo zmagati. Konkurenca je namreč iz leta v leto večja, nasmešek pa zato vedno širši.
Story: Kakšno je vzdušje v ekipi? Iz Moskve ste se vrnili z dvema zlatima odličjema in dvema četrtima mestoma, tudi Lučke Rakovec.
Vzdušje je odlično. Morda ne toliko zaradi zmag, čeprav tudi to pripomore k še boljšemu vzdušju, a v zmagi ni vse. Res smo super ekipa, odlično se zabavamo in dobro se poznamo. Lučka je zelo mlada in vesela sem zanjo, da si je priplezala četrto mesto. Upam, da bo tako nadaljevala.
Story: Ali prva mesta in zlata odličja kdaj postanejo nekaj samoumevnega?
V mojem primeru ne, pri drugih pa le morda. Čutim pritisk javnosti, češ da je moja zmaga nekaj samoumevnega. Zame ni tako. Vsaka tekma je razred zase, na vsaki lahko naletiš na nekaj, kar ti ne bo ustrezalo. Morda le nimaš pravega dne. Nič ni samoumevno.
Story: Vas pričakovanja javnosti še bolj spodbudijo?
Breme. Če se pričakuje, da zmagaš, se ustvarja pritisk. Včasih se tako zgodi, da se bolj obremenjuješ z drugimi kot s sabo. Poskušam pozabiti na to in se osredotočiti le nase.
Story: Očitno ste si po koncu sezone nabrali dovolj energije, vsaj sodeč po zadnjih rezultatih. Kakšna je pripravljenost, občutek v primerjavi s preteklo sezono?
Po vsaki sezoni si privoščim tritedensko pavzo, med katero spočijem telo in glavo. Imam občutek, da še nikoli nisem tako dobro vstopila v sezono kot letos. Tudi med sezono se dobro počutim na treningih in upam, da bom tako nadaljevala.
Story: Kaj se vam med plezanjem mota po mislih? Se osredotočenost pozna pri rezultatu?
Konkurenca je tako močna, da za zmago moraš biti osredotočen. Preveč le ne smeš misliti, saj pri plezanju to ni dobrodošlo. Med plezanjem tako ne razmišljam o ničemer, niti o tem, kako bom preplezala steno. Stavim na intuicijo, občutek. To je to.
Story: Lani ste maturirali, kaj pa naprej? Se vam zdi pomembno za športnika, da pridobi izobrazbo?
Odločila sem se, da si bom vzela nekaj časa pavze v šoli. Zavedam se, da od plezanja ne moreš živeti, zato je vedno treba imeti še nekaj zraven. Rada bi postala trenerka športnega plezanja, ki bo urila nove tekmovalce. Seveda pa se bom nekoč lotila tudi študija.
Story: Kje ste med premorom nabirali moči, energijo?
Letos sva z Domnom odpotovala za en teden na Maldive. To je bilo dovolj, da sem komaj čakala vrnitev domov in vrnitev k plezanju.
Story: Se lahko po koncu sezone popolnoma odklopite ali vas plezalna oprema spremlja tudi na počitnicah?
Ne, ne. Nadmorska višina na Maldivih ne dopušča plezanja. (smeh) Med tritedenskim odmorom se popolnoma odklopim. Ustreza mi. Po koncu sezone potrebuješ počitek, saj se je med sezono nabralo veliko vsega. Glava in telo potrebujeta počitek.
Story: Marsikomu vaš priimek povzroča nekaj težav, spominjam se kar nekaj primerov izpred let. Ste se na to že privadili? Vas to moti?
Morda je nekoliko zahtevnejši priimek, a mislim, da so se ga po vseh teh uspehih ljudje že navadili. Če se kdo zmoti, pa se ne menim za to.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Igor Šukur, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
