Znano je, da so Jankovićevi zelo povezana družina in vse pomembnejše dogodke pričakajo skupaj. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko so v ljubljanskem BTC v cilju kolesarskega maratona Franja čakali na sina, moža in očeta Jureta. Ta se je s prijateljem podal na najdaljšo, kar 156 kilometrov dolgo preizkušnjo.
Poglavar družine, Zoran Janković, je (takrat še službeno, kot župan) na start v BTC prišel, ko je njegov mlajši sin Jure že čakal v dolgi vrsti več kot dva tisoč kolesarjev in kolesark, ki so čakali na začetek 28. maratona Franja. Ob 9. uri se je za nekatere dirka, za druge pa vztrajnostna preizkušnja, začela. Jure Janković je bil med tistimi, ki so 156 kilometrov dolgo progo, ki slovi po tem, da je zelo naporna, vzeli za preizkus lastne vztrajnosti in zmogljivosti.
Kot je pozneje v cilju povedala njegova žena Vesna, je letos kolesaril le nekajkrat. A mu je vseeno uspelo. Ko se je kolona prihajajočih v cilj po kakih petih urah od starta že malce redčila, so bili Jankovićevi - ata Zoran, mama Mija, Vesna z Vallom in Julio - v cilju nestrpni, kot so bili gledalci takrat, ko so čakali na zmagovalca preizkušnje. Jasno, kajti Jure je bil njihov veliki junak in zmagovalec.
Vall je z dedkom najprej čakal nasproti mamice, sestrice in babice, malce pa se je že dolgočasil. Ko pa je pomočnik direktorja dirke Miro Miškulin (po tem, ko je preveril, kdaj je bil Jankovićev junak na zadnjem vmesnem cilju) povedal, da ima Jure še kakšnih 15 minut do cilja, so nanj čakajoči postali vznemirjeno nestrpni. Vesna je stalno ponavljala, da si želi le, da cel in zdrav pride do cilja, skupaj s taščo Mijo pa sta v rokah nervozno stiskali vsaka svoj fotoaparat.
Tako pomembno zmago je, jasno, treba ovekovečiti. Jure je nato končno prikolesaril. S končnim časom 5:33:02, ki pa je še najmanj pomemben, saj ima maraton Franja tudi med resnimi kolesarji velik sloves in že to, da ga nekdo prevozi, res šteje. Kaj šele za občasnega rekreativca, kot je Jure. Jankovićevi so Jureta seveda vsi po vrsti poljubili, no, ata Zoran je sina vidno ponosen potrepljal.
Fotografije za spomin bodo, Jure pa je dokazal, da če si nekaj zada, to tudi doseže. Na boleče noge in utrujenost bo kot drugi udeleženci Franje kmalu pozabil, zadovoljstvo pa bo ostalo. In v tem je čar, to je tisto, kar kolesarje vsako leto v večjem ševilu vodi na start tega kolesarskega maratona.
Polona Pirc