Jasmina Kandorfer: Vsak se lahko sooči s seboj

Dopolnila bo okroglih 30 let, to pa je bil zanjo še dodatni razlog, da že ves mesec razveseljuje pomoči potrebne, kar bo na svoj rojstni dan tudi pokazala svojim gledalcem.

»Ko sem imela 20 let, sem si predstavljala, da bom pri 30 letih poročena, z vsaj enim otrokom, posojilom in hišo,« z nasmeškom pripoveduje postavna voditeljica. »No, pa se ni zgodilo nič od tega. Pred kakšnim letom dni sem pri sebi zaznala misel, ki je bila zavita v neko obžalovanje ali celo samoobtoževanje, da nisem dosegla tega, a hkrati si pri dvajsetih nisem predstavljala, da bom pri tridesetih s projektom, kot je Klepet ob kavi, ustvarila toliko vsebin z zares izjemno ekipo, organizirala dogodke, predavala, pisala knjige, šla na potovanje okrog sveta in pridobila veščine, ki so mi pomagale zaceliti čustvene rane, določene osebnostne primanjkljaje in mi ponudile zavedanje svoje poklicanosti v tem življenju. Pa to niso izgovori, lastna prepričevanja, dejansko takrat nisem imela pojma, česa vsega sem sposobna, kaj vse se mi lahko v življenju zgodi, kaj vse me lahko okrepi, izoblikuje. Če bi mi nekdo povedal, kaj vse se mi bo zgodilo v teh desetih letih, bi mu zagotovo rekla, da gleda preveč limonad, da ima prebujno domišljijo ali pa da je to nemogoče. Res sem hvaležna za vse, kar imam, znam, kar sem in kar delam. Svojo 30-ko bom dočakala s hvaležnostjo!«

V sebi tiščala bolečino zaradi partnerjeve agresije ...

Ko se z Jasmino pogovarjamo o njenem živ­ljenju, ki sicer ni tako dolgo, je pa vsekakor zelo pestro, ne more mimo težkih preizkušenj. Že prepiri med staršema so zaznamovali občutljivo deklico, žal pa tudi sama sprva ni imela sreče s partnerji. »Najtežje obdobje je bilo, ko sem se spopadala z agresivnim partnerjem, in to držala v sebi. Nikomur nisem govorila o tem, še zlasti ne staršem, ker jih nisem želela obremenjevati. Po drugi strani sem že začenjala verjeti, da so takšno nasilje, pritisk in šikaniranje v partnerski zvezi nekaj normalnega in da pač moram potrpeti.

Dovolila si je biti ranljiva ...

Ko danes berem, da ima ženska petkrat več možnosti, da bo nasilje doživela doma kot pa na ulici, ter kakšne so strategije nasilnih part­nerjev (da te izolirajo od prijateljic, so ljubosumni, moraš imeti dovoljenja za vse, kar počneš), vidim, da je bil moj primer pravzaprav šolski primer nasilja v družini, takrat pa sem bila tako osamljena, tako zmedena, tako željna ljubezni, predvsem pa razumevanja. Začela sem verjeti, da sem nora, da takšna, kot sem, nisem sprejemljiva za nikogar,« je iskrena Jasmina, ki danes na to sicer res težko preizkušnjo gleda s pozitivne strani: »Takrat sem pridobila izkušnje, lekcije, ki so me izoblikovale v človeka, kakršen sem. In to, kar sem danes, mi ustreza, kar pomeni, da sem lahko hvaležna za izkušnje. Tega veliko ljudi ne razume, tudi na sodišču na obravnavi sem doživela začudenje, ko sem dejala, da se zavedam, da je bil moj mučitelj tudi učitelj.«

Po tej težki preizkušnji so se vremena za Jasmino zjasnila ... »Najlepše obdobje se je začelo, ko sem se osvobodila neustreznih predstav in starih prepričanj o tem, kaj ljubezen sploh je, ko sem sebe toliko vzljubila, da sem si dovolila biti to, kar dejansko sem. Ko sem si dala dovoljenje biti popolna v svoji nepopolnosti in si priznala, da sem ranljiva. Imela sem precej visok ego, prepričanje, da nikomur ne smem pokazati šibkosti, da zmorem vse sama. In to me je teplo v življenju. To, da sem ranljiva, je bila moja najbolj varovana skrivnost, in ko sem si dovolila, da se je izrazila, se je vse sprostilo in v življenju so se mi začele dogajati res izjemne stvari,« razlaga Jasmina, ki se danes lahko pohvali z uspešno kariero in dobro partnersko zvezo. »Imam izjemnega partnerja, oba obožujeva knjige in še zlasti na potovanjih preživiva ogromno časa v knjižnicah in knjigarnah. Skupaj se potapljava, izvajava tai či, či gong, jogo, meditirava, hodiva v hribe in si ne dihava za ovratnik, kar pomeni, da sva ohranila lastno individualnost za svoje hobije, strasti, prijatelje in podobno. Lepo obdobje je tole, res sem hvaležna, da sem se začela soočati sama s sabo, vsak se lahko!«

Družbo je iskala med rastlinami in živalmi

Jasmini je bil duhovni svet očitno namenjen, saj je že kot majhna deklica pred prepiri med staršema bežala v svoj domišljijski svet. »Moje otroštvo je bilo zelo drugačno. Družbo sem iskala in našla med rastlinami in živali. Zdelo se je, da so me najbolj razumele. Ezoterično gledano bi rekla, da sem se pogovarjala z elementi narave, bitji vode, rastlin, vilami in škrati. Zelo sem skrbela za naravo. Veliko sem risala, plesala, večino časa sem preživela sama in nič mi ni manjkalo.« Kljub izletom v naravo pa ni zanemarjala šole, prav nasprotno! Bila je izjemna učenka, gimnazijo pa je končala kot zlata maturantka. Nič čudnega, da zaradi svoje drugačnosti med sošolci ni bila najbolje sprejeta ... »Bolje sem se razumela z učitelji, predvsem s knjižničarkami. Nisem se prepirala s sošolci, samo razumeli me niso, jaz pa ne njih. Kar me je seveda bolelo ... Že v osnovni šoli sem se vključila v klub ŠKMŠ (Študentski klub mladine Šentjur) in vodila okrogle mize, koncerte ..., v 1. letniku srednje šole pa sem začela delati na Radiu Fantasy. Moj fokus je bil usmerjen v delo, vedela pa sem, da moram v šoli z ocenami prav tako blesteti, sicer mi starši ne bodo dovolili delati. Sošolci me niso najbolj marali, so me pa spoštovali. Z redkimi sem vzpostavila neko vez, žal danes nimam pogostih stikov z nobenim.«

Besedilo: Sonja Javornik // Fotografija: arhiv TV3

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj