Tisto jutro, ko sva se dobili, je za seboj že imela obilen zajtrk. Jasna brez hrane na dve uri namreč ne preživi – zaradi tega ima včasih na snemanjih prave težave. Vodja komentatorske ekipe šova Od težaka od junaka nam je zaupala, kakšen je poklic profesionalne voditeljice in kako je, če si ob tem še mama majhni deklici ter žena profesionalnega nogometaša, ki je razpet med Italijo in Slovenijo.
Jasna je voditeljica komentatorske ekipe v šovu The Biggest Loser Slovenija z naslovom Od težaka do junaka, kjer spremljajo in komentirajo tekmovalce, ki izgubljajo kilograme. Jasna se v svojem značilnem slogu pošali, da ima tudi sama težave s hrano. "Zjutraj sem si privoščila jajce na oko, ajdov kruh z orehi in paradižnik – vse to sem kupila na tržnici. Hrana je zame velik užitek in marsikdo pravi, da bi glede na to, koliko pojem, morala biti debela. Moja skrivnost je, da ne pretiravam s količino. Hitro imam dovolj. To je lahko tudi težava, saj sem zaradi majhnih obrokov stalno lačna. Še dve uri nista minili od zadnjega obroka, pa meni že kruli v želodcu.
Lahko rečem, da imam težave s hrano– ker sem stalno lačna. Takoj ko začnemo delati, sem že lačna in moram naročati hrano ali pa leteti v trgovino, ker se moje življenje vrti okoli hrane," se smeji Jasna. Majhni prigrizki, kot so oreščki ali pa jabolka, je ne zadovoljijo, rada ima pravo, kuhano hrano. Poleg tega vse večkrat preskoči večerjo ali pa poje ostanke od kosila. "Ni me sram povedati, da v gostilni vedno rečem, naj mi ostanke zavijejo za s seboj." Njena ljubezen je še vedno tudi cviček, ki ga prideluje in prodaja njena družina in si vedno privošči kakšen kozarček tega vina na dan. "Zaradi vsebnosti modre frankinje so v cvičku antioksidanti, ki so super."
Uspešna ekipa – njen ego ne trpi!
Vodenje oddaje Od težaka do junaka je čudovita izkušnja, pravi. "Primerljivo je z oddajo Na zdravje, ki sem jo vodila dolga leta. Takrat so ljudje večkrat prišli do mene in mi razkrili svoj pogled na oddajo. Želeli so mi povedati svoje mnenje in ta oddaja pri občinstvu zbuja podobna občutja: ustavljajo me sredi ceste, v trgovini in mi povedo, kaj mislijo. Po odzivih ljudi vidim, da je oddaja dobro sprejeta. Zelo pohvalijo naš izbor komentatorjev – pri tem smo imeli srečno roko. Imamo štiri stalne: Rok 'The Preacher' Tomažin, Andrej Milutinović, Urška Markeš in Jerca Zupan. Res pa je, da Rok zbuja največ pozornosti. Kljub njegovi direktnosti, ki gre marsikomu v nos, dobivam veliko odzivov, da je ljudem to všeč – priljubljenost mojih komentatorjev je naš uspeh in moj ego zaradi tega ne trpi," se Jasna nasmehne.
Vedno gleda naprej, nikoli nazaj
Jasna je profesionalna voditeljica. Ne more pa se odločiti, vodenje katere oddaje ji je najbolj sedlo v srce. "Morda oddaja Na zdravje, že zaradi šestih let, kolikor sem jo vodila. Sicer pa – ne obsojajte me, da sem kot robot – po končani oddaji pozabim večino stvari, ki so se dogajale, in se posvetim novemu projektu. Snemanja prinesejo anekdote in tudi kakšne manjše stvari, nesporazume, a jaz nanje hitro pozabim. Vso to prtljago dam v eno mapo in grem novim projektom naproti. Taka sem tudi v življenju – vedno gledam naprej. Nič ni večno in oklepanje česarkoli v življenju ne vodi v nič dobrega oziroma le v razočaranje.
Zato živim iz dneva dan," je iskrena Jasna in nadaljuje: "Res je, da smo strelci takšni, da potrebujemo intenzivnost, zato mi je ta posel pisan na kožo. Projektu se recimo posvetim za tri mesece, delam vsak dan, čutim adrenalin in potem je konec. In grem v novo stvar. In to mi ustreza. V življenju sem se lotila tudi poslov, pri katerih sem morala delati pol leta, da se je videl rezultat. In bilo je grozno. Takrat sem si rekla, raje grem delat za šank, kot pa da sem v takšni službi. Tam doživiš trenuten naval adrenalina, kot pri oddaji – greš, narediš, izdaš račun. Preveč sem nestrpna za dolgotrajne projekte. Pred leti sem bila nekaj delala tudi kot nepremičninski agent, a v tem poslu se včasih trud poplača šele po pol leta, letu dni. Pri snemanju oddaj pa prideš, posnameš in greš. Takojšnja katarza, kot bi delal za šankom. Postrežeš, izdaš račun in zadeva zaključena. Doživiš trenuten naval adrenalina in imaš občutek, da si nekaj naredil. Tako da sem ugotovila, da mi nepremičninski posel ni najbolj pisan na kožo, čeprav ne pravim, da se nikoli več ne bom vrnila vanj. Morda, ko bom starejša in bom bolj umirjena."
Materinstvo je trening potrpežljivosti
Kljub temu pa se je Jasna lotila dolgotrajnega projekta: materinstva. "Res je. Prijateljicam rada povem in nič ne skrivam: tu ni izhoda. To je pravi trening potrpežljivosti. Hvaležna sem za to izkušnjo. Zaradi materinstva sem bolj potrpežljiva, imam boljše živce in seveda sem hvaležna. Ko še nisem bila mama, mi je šlo hitro kaj na živce, zdaj pa sem hvaležna, da lahko počnem še kaj drugega. Kot mama sem hvaležna, da sploh dobim priložnost in da lahko sedim z drugimi ljudmi, da si lahko privoščim odmor od plenic." Skoraj tri leta stara Anastazija jo sicer spominja nanjo v mladih letih, vendar pa Jasna prizna, da je bila sama v njenih letih precej muhasta in neprijazna, medtem ko je Anastazija zelo prijazna do vseh ljudi. "Res je pravi sonček. Tudi če smo slabe volje, ona še vedno čeblja in je vesela."
Počutim se kot mama samohranilka
Očka Sašo Lalović, nogometaš, poskrbi za Anastazijo, kadar je le lahko z njo. "Poskrbi za vse, kadar je z njo, sicer pa je zadolžen za striženje njenih nohtkov. V tem je pravi profesionalec! Ker pa je razpet med Italijo in Slovenijo, saj trenutno igra nogomet za italijanski klub, se zadnje mesece zelo malo vidimo. Včasih se počutim kot mama samohranilka, ampak imam krasno taščo, ki mi je veliko pomoč in sva super tim." Ker je med pogovorom Jasna postala že lačna, je na mizo dobila obilno kosilo in očitno je bilo, da že komaj čaka, da se bo lotila hrane. Vseeno je še malo zdržala, da sva se pogovorili do konca. Namreč, punce zelo rade pogledajo njenega Saša, vendar Jasna z nasmeškom odgovori, da je to niti najmanj ne živcira in da sploh ni ljubosumna. Čeprav jo njen Saša 'prekaša' v letih, tega ne čuti. "Sašo je prav fajn desc za pogledati in najbolj všeč pri njem mi je to, da se tega sploh ne zaveda. Kot da se še nikoli ne bi pogledal v ogledalo. To mi je zelo všeč, saj bi, če bi se začel urejati in paziti na svojo podobo, še bolj zbujal pozornost," pove v smehu.
O poroki ne razmišljata, čeprav sta se pogovarjala tudi že o tem. "Jaz bi to naredila na hitro: podpisala bi papirje in šla na kosilo. On pa bi to naredil bolj po balkansko: povabil bi vso družino, vse sorodnike iz Srbije in Črne gore. To pa se meni ne da, torej poroke do nadaljnjega ne bo." Ko jo vprašam o drugem otroku, odgovori v svojem značilnem slogu: "Razen če se bova dobila kje na meji med Italijo in Slovenijo. Sicer je bolj malo možnosti!" Kljub obilo dela nima slabe vesti, da je premalo z otrokom. "Srečo imam, da večino obveznosti uredim do štirih, ko je Anastazija v vrtcu. Vsak starš bi lahko imel slabo vest, da je premalo z otrokom, meni pa se zdi, da se naša življenja nadaljujejo tudi takrat, ko imamo otroke." Vedno nasmejana Jasna ima včasih tudi kakšen slab dan, vendar to hitro reši. "Edino, kar me občasno pesti je utrujenost. Ko se nabere preveč obveznosti in opravkov, mi na pomoč priskoči družina. Potrebujem le dobro kosilo in spanec, pa je vse rešeno."
Besedilo: Eva Jandl // Foto: Igor Zaplatil, Goran Antley