Jasna Kuljaj se je na televizijske ekrane vrnila veliko prej, kot je pričakovala. Vodenje oddaje Kmetija: Nov začetek - Brez cenzure je z veseljem sprejela, sploh ker ji pri skrbi za sedemmesečno Anastazijo v veliki meri pomaga njen dragi. A kljub temu zdaj priznava, da si je materinstvo predstavljala bolj enostavno.
Story: Anastazija je dopolnila sedem mesecev, vi pa ste se že vrnili pred televizijske kamere. Kako usklajujete delo in materinstvo, je naporno?
Zadnjih nekaj tednov smo razpeti med Ljubljano in Mursko Soboto, kjer Saša igra za Nogometni klub Mura. Vendar smo vse uskladili tako, da je družina vedno skupaj. Redko se zgodi, da noč preživimo ločeno. Ni oddaje na svetu, zaradi katere bi privolila v ločeno življenje, saj priznam, da ga kar potrebujem ob sebi. Seveda se bo to nekoč spremenilo, ko bo dojenčica malo večja, ampak sedemmesečnik zahteva svoje, in ne bi mogla početi tega, kar počnem, če ne bi bil on toliko predan. In obratno seveda.
Story: V veliki meri vam torej pomaga partner Sašo Lalović. Kaj pa vse zna mladi očka?
Zna prav vse. Dojenje je edina stvar, kjer mi ne more konkurirati, vse drugo pa obvlada, in ne le obvlada, tudi dejansko izvaja. Hrani jo, previja, kopa, sprehaja, preoblači in, tisto najpomembnejše, zabava. Ko jo on dobi v roke, vriskanju ni konca. Ta mala spušča takšne zvoke sreče in veselja, da jo je res veselje poslušati. Priznam, da take zvoke iz nje izvabi le očka. Mamice smo, kot kaže, manj zabavne.
Story: Trenutno živite v Murski Soboti, kjer smo vas obiskali. Kako se počutite v Prekmurju?
Neverjetno dobro. Ko je Saša prvič omenil, da obstaja ta možnost, sem brez oklevanja rekla: "Tja pa takoj." Raje kot po Ljubljani vozičkam po mirnejši Murski Soboti, kjer so prijazni ljudje in živimo resnično umirjeno družinsko življenje. K sreči imam v Prekmurju kar nekaj prijateljic, ki so se našega prihoda resnično razveselile, tako da mi tudi z družabnega stališča ni nikoli dolgčas. Zbližali smo se tudi s sosedi, tako da se je kmalu zgodil prvi kostanjev piknik. Mislim, da sva se dobro vživela v lokalno sceno. Bilo bi mi žal, če bi živela v nekakšni izolaciji, kot nekakšna izgubljena priložnost, da doživim vse, kar se v nekem kraju da doživeti.
Story: Ste imeli ob ponudbi Planet TV kaj pomislekov, glede na to, da gre za resničnostni šov, in ne kakšno glamurozno voditeljsko vlogo?
Oddajo Kmetija: Nov začetek - Brez cenzure sem sprejela kot izziv. Da znam napovedovati ansamble in predstavljati slovensko tradicijo, mi je v preteklih letih že uspelo dokazati. Ali se znam pogovarjati o vsem, kar je človeškega, na sproščen način, brez pretiranega zardevanja - tega odgovora pa še nisem poznala. Vendarle me od nekdaj zanima predvsem človek. Njegove želje, hotenja, nagibi, vzgibi in strasti. Zato sem z veseljem sprejela ponudbo in mislim, da je v danem trenutku prišel kar pravi projekt. Ne nazadnje tovrstnega komentatorskega šova pri nas še ni bilo in vesela sem, da lahko sodelujem pri nečem, kar je pravzaprav novost na slovenskih tleh. Veste, do glamurja pravzaprav ni ravno daleč. V studio dodate še publiko, stopnice in večerno obleko. Ampak ti trije elementi mi ne pomenijo toliko, da zaradi njihove odsotnosti nekega projekta ne bi sprejela. Elementi, ki spadajo pod tako imenovani glamur, so za pravega televizijskega ustvarjalca lahko tudi moteči, saj se moraš namesto z vsebino ukvarjati s tem, kako boš prišel po stopnicah, katere čevlje boš dodal k obleki, kar ni več tisto, kar me v resnici intrigira - in to je vsebina oddaje Kmetija: Nov začetek. Usedem se za tisti pult in se ukvarjam samo z vsebino, brez odvečnih elementov. Še za dekolte in njegovo globino skrbijo drugi ter se lahko posvetim samo vsebini. To je zame precejšnja osvežitev.
Story: In ravno vaši čedalje globlji dekolteji so vzrok številnih komentarjev na forumih. Jih spremljate?
S tem se res ne ukvarjam. Stilistka Barbara Plavec mi prinese majice in vzamem, kar mi pač da. Se mi pa zdi, da so na slovenskih televizijah ženski atributi premalo poudarjeni. Na tem področju bi se lahko zgledovali po Italijanih, ki te stvari sprejemajo podobno kot naši južni sosedje, ki prav tako znajo ponuditi veliko kože. Televizija je pač narejena za oko.
Story: Vodenje večkrat tudi začinite s kakšno pripombo iz osebnega življenja; na primer rečete, da imate po porodu več težav z gravitacijo prsi, ki 'so tam nekje spodaj', in pokažete pod pult. Kako se je v resnici spremenilo vaše telo po porodu? Opazili smo le večji dekolte in še bolj vitko postavo!
Hvala za kompliment. Nosečnost na mojem telesu v resnici ni pustila kaj dosti sledi, tisto o gravitaciji sem povedala zato, ker si pri šaljenju na lasten račun rada privoščim nekaj pretiravanja. Torej ni tako hudo, kot sem ponazorila v oddaji. Če bi bilo, mislite, da bi mi bilo do šale na to temo? Nikakor! Če stand-up komiki temeljijo zgolj na lastnih izkušnjah, ne vem, zakaj voditelji ne bi sproščeno delili kakšne začimbe iz svoje zasebnosti. Publika ima to rada, saj si po mojih izkušnjah gledalci ravno te pripombe najbolje zapomnijo in me potem o njih sprašujejo. Neverjetno, kako dober spomin imajo. Včasih ustrelim kakšno puščico, na katero že dan po prireditvi oz. snemanju že pozabim. Potem pa naletim na koga, ki se nekaj mesecev pozneje še vedno želi o tem pogovarjati. To me vedno znova preseneti in tudi razveseli, saj se potem razvijejo zanimivi pogovori.
Story: Dejali ste tudi, da si ob takšnem partnerju, kot ga imate, želite še enega otroka. Kako velike družine si želite?
Ja, to sem rekla v prvih mesecih evforije, ko sem bila enostavno srečna, da sem rodila tako prekrasno bitje. Potem ko je tvoj spanec že nekaj mesecev popolnoma prilagojen drugemu bitju, pa začneš razmišljati, ali bi si upal iti še enkrat skozi vse to. In ko vidim družine z več otroki, kjer drug čez drugega vpijejo in je mamica že popolnoma izčrpana in ne ve več, kaj je komu rekla, se malo zamislim. Eden leti čez cesto, eden se joka v vozičku, tretji se meče po tleh. Vse skupaj ni mačji kašelj in mislim, da bova z drugim otrokom še malo počakala, pa čeprav se zdi, da bi bilo zdaj, 'ko je firma odprta', pravi čas, da hitro narediva še enega.
Story: Morda potem razmišljate o kakšni lepotni operaciji ali so te izključene?
Za zdaj je bil edini poseg v mojem življenju operacija nosa. Tisto grbinico, ki sem si jo priborila z zlomom nosa v otroštvu, sem odstranila z velikim veseljem, za preostale posege, ki jih ponuja sodobna plastična kirurgija, pa za zdaj ne mislim zapravljati denarja. Opa! Za zdaj!
Story: Kaj pa manj invazivni posegi?
Za zdaj nič! Nobenega botoksa, nobenih polnil, še lase sem si pred dvema letoma nehala barvati.
Story: Sicer pa ste svoja doživljanja in ugotovitve pred in po porodu skrbno zapisovali, saj načrtujete izdajo nekakšnega priročnika, knjige, kajne?
Zaradi vsega, o čemer smo v tem intervjuju govorili, se je pisanje tik pred koncem rahlo zaustavilo. Želim, da je to, kar bom naredila, dobro, zato ne bom hitela z izdajo samo zato, da bi bilo čim prej. Bo pa to zanimivo branje za vse, ki so zanosile ali si tega želijo. Pa tudi za tiste, ki so tik pred porodom ali pa tik po njem. Seveda so te teme obdelane z drugačnega vidika. Ne toliko z medicinskega, ampak mojega.
Story: Veliko pozornosti posvečate praznovanjem, menda praznujete vsak mesec Anastazijinega rojstva?
Ta praznovanja so skromna. Oba s partnerjem imava rada tiramisu, tako da se pri nas enkrat na mesec dela tiramisu, in to 22. v mesecu. Vsi, ki takrat pridejo k hiši, so veseli, saj tako dobrega tiramisuja, kot je ta, ki ga 'časti' Anastazija, ne jedo ravno vsak dan. Imava dober recept. Iz Italije.
Story: Kakšno pa bo praznovanje njenega prvega rojstnega dne, ste o tem že razmišljali?
O tem še nisem razmišljala, saj teh zadev ne načrtujem vnaprej, ampak počakam do tik pred zdajci, potem pa vse po občutku. Nisem ena od tistih mamic, ki bi že nekaj mesecev pred dogodkom prek interneta nakupovale rojstnodnevne dodatke in podobno. Nisem in nikoli ne bom del tega potrošniškega sistema, ki nas pravzaprav zasužnjuje. Anastazija bo vsekakor dobila torto. In to ne bo tiramisu v obliki torte, pa čeprav mi bo tudi ta ideja morda dišala.
Story: Pred tem pa boste praznovali tudi vi, in to v najbolj veselem mesecu, decembru. Načrtujete kaj posebnega, boste morda odpotovali kam na toplo?
V naši družini se zaradi najinih karier nikoli ne ve nič niti za tri mesece vnaprej. Zato nimam pojma, kaj se bo dogajalo decembra, in si ne upam načrtovati potovanj toliko časa vnaprej. Je pa res, da december že trka na duri in bo treba misliti tudi na to, še posebej, ker ima tudi moj partner decembra rojstni dan. Ampak strelec ni pravi strelec, če že oktobra ve, kaj bo počel decembra!
Napisala Nina Keder
Fotografije Primož Predalič, Barbara Čarni
