Z Jasno Kuljaj se je vedno zabavno družiti – ima namreč šaljivo plat, ki udari na plan ob različnih temah in te vedno malce preseneti. Ker je na medijski sceni že polnih 15 let, se je svoje prigode odločila strniti v monokomedijo z naslovom Borka. In ima kaj povedati!
"V 15 letih novinarsko-voditeljske kariere se je nabralo ogromno anekdot, takisto na zasebnem področju, in nikjer ne moreš tega povedati sočneje kot skozi predstavo. Knjigo napišeš in izdaš, predstavo pa nekaj časa pripravljaš, neguješ, da dozori, in nato stopiš pred ljudi. Pred ljudmi sem tako ali tako stalno, ampak kot voditeljica prireditev jim lahko sporočam zgolj to, kar je v okviru neke tematike oz. teme prireditve, s predstavo pa lahko ljudi nagovorim z vrtiljakom anekdot, čustev, vzponov in padcev." Jasna dvigne eno obrv, ko jo vprašam, ali je torej scenarij popolnoma njeno delo. "Govorim o stvareh, ki so se zgodile meni. Torej lahko to najbolje napišem predvsem jaz. Kakšno stvar pa sem izpilila tudi s pomočjo režiserja Petra Petkovška in še koga, ki mu zaupam."
Živela sem z dvojno brzino
Ker je Jasna trenutno zaposlena z vodenjem šova Od težaka do junaka, ob tem vodi še druge prireditve, poleg vsega pa je še mamica dvoletnici in žena nogometaša, ki večino časa preživi v Italiji, ni odveč vprašanje, kdaj je torej pisala scenarij za monokomedijo Borka. "Uskladiti vse res ni mačji kašelj, a trenutke pisanja dojemam kot blagoslov. Ko se umiriš, daš pisateljski žilici prosto pot, se potopiš v spomine in jih, čeprav je kakšen tudi bolj trpek, zaradi časovne oddaljenosti poveš skozi smeh. Vsak človek je doživel prijetne in manj prijetne stvari. Jaz sem vseskozi živela z dvojno brzino in pogosto se počutim, kot da sem doživela dvakrat več, kot se za nekoga mojih let spodobi, tako da v resnici počasi praznujem abrahama, čeprav letnica mojega rojstva tega ne potrjuje," se glasno zasmeji. Igralka sicer ni želela biti, saj je študirala novinarstvo. "V ključnih letih odločanja sem izbrala študij novinarstva. To mi je bilo položeno v zibelko, čeprav bi premislila, če bi se odločala še enkrat. Po drugi strani pa mi je študij novinarstva dal dober vpogled v družbo kot celoto, v humanistične študije, filozofske tekste, etične dileme ... To vse me je izredno zanimalo."
Vsi smo borci in borke!
Jasna je na odru predstave sama in spomnila me je na stand up, vendar pravi, da njena predstava ni čisto to. "Težko ločimo stand upe od monokomedij. Glede na to, da v predstavi govorim predvsem o sebi, predstava zagotovo vsebuje elemente stand upa. Po drugi strani pa sem zadevo zastavila tako, da ima svoj dramaturški lok, začetek in konec, pripovedujem zgodbo." In zakaj naslov Borka? "Vsi smo borci! Resda nimamo vsi enakih izhodišč, nekateri gredo skozi življenje lažje, drugi težje, a večini od nas stvari ne padejo z neba. To pomeni, da je življenje treba vzeti v svoje roke, prepoznati svoj cilj in iti proti njemu. Moderen človek ima mnogo front, na katerih se bori. Moderna ženska prav tako! Najti pravega moškega, roditi potomca, delati kariero in ob vsem tem še dobro zgledati, pa če nam je to všeč ali ne, družbena pričakovanja obstajajo in se vrinejo v našo podzavest. Lahko se boriš kot upornik ali kot konformist ... pristopov je mnogo, a boriti se je treba. Naša življenja niso več determinirana, kot so bila nekoč, ko je bil nekdo že ob rojstvu obsojen na bedo. Mi smo gospodarji svoje usode!"
Gospa Blagohotna in gospa Pohotna
"Mislim, da se spodobi, da se pred publiko, ki te je prišla gledat, razgališ. S tem nimam težav, povem tako, kot je. Tako, kot je bilo," je neposredna, saj meni, da se je meja med javnim in zasebnim že popolnoma zabrisala. Na premieri Jasnine monokomedije sta bili tudi njena mama in tašča, ki sta se po Jasninih besedah od srca nasmejali. "Tudi na svoj račun," doda Jasna. V monokomediji jasna igra gospo Blagohotno in gospo Pohotno. Kakšna je razlika med njima? "To sta dva pola, ki se skrivata v vsakem od nas, pravzaprav ju ne igram, to sta moja notranja glasova, ki se vseskozi skozi predstavo oglašata." Pa trema, jo vendarle ima? "No, malo že. Si le sam na odru, ni nikogar drugega. Takrat si zopet rečem, a sem borka al' nisem, globoko vdihnem in povem, kar imam povedati." In odzivi publike so bili lepi, pravi novopečena igralka. "Večina ljudi pove podobno: 'Dala si nam veliko več, kot smo pričakovali.' Hm, na pričakovanja nimam vpliva, samo dam, kar lahko dam. Če to koga navduši, sem seveda zelo vesela."
Besedilo: Eva Jandl // Foto: Igor Zaplatil, Kingkong teater