Jerca Legan Cvikl: Neusmiljena perfekcionistka

Kljub temu pa je po dveh znanstvenih monografijah in nekaj poljudnejših publikacijah izdala tudi svojo prvo knjigo za otroke - slikanico Drevo, ki je posebna zato, ker je napisana v štirih jezikih. Ampak bolj kot vsebina knjige nas je tokrat zanimalo, kakšno je Jerčino življenje v Luksemburgu.

Story: Koliko dela imate s sinovoma?

Pregovor Majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi se vse bolj potrjuje, saj razvijanje in raziskovanje najinih sinov z vsakim dnem postaja večja odgovornost. Včasih je lažje, ker sta dva skupaj z majhno starostno razliko, le 19 mesecev. V glavnem drug drugega obožujeta, a je včasih prisotna tudi bratovska borba. Ruben je bratca nad pričakovanji dobro sprejel, saj ga kot starejšega nikoli nismo odrivali stran, ampak smo obema dajali enako pozornosti. Kadar Ruben poskuša zbujati pozornost in Titanu nekaj vzeti, pa ga nagovorimo, da kvečjemu zamenjata z nečim drugim. Ves čas ga učiva, da mora imeti do bratca spoštljiv in ljubeč odnos. Pri treh letih je že zelo zaščitniški in samostojen, kar me mnogokrat spominja name. Nobeden od njiju verjetno ne bo mamin sinček, čeprav mora biti 'mama' običajno vedno tam, ko se zgodi kaj hudega.

Story: Sami ste živeli v razširjeni družini. Ali morda prav zato toliko bolj razumete drugačne oblike družinskega življenja?

Imam polbrata in polsestri, s katerimi smo imeli včasih več, drugič manj stikov, a vedno super odnos. Vzgojena sem bila v duhu strpnosti in razumevanja, kjer je bila na prvem mestu pomembna sreča družine in vsakega člana posebej, ne pa umetno vzdrževanje klasične družinske skupnosti, ne glede na ceno, ki jo največkrat plačajo otroci. Če dva ne spadata skupaj, lahko s psihičnim in še posebej fizičnim maltretiranjem naredita vsem več škode kot koristi.

Story: Ali ste si kdaj želeli, da bi vaša mama in oče ostala skupaj?

Kot dekletu mi je bilo včasih težko, ko sem gledala druge 'popolne' družine, a če se danes ozrem nazaj, sem mami hvaležna, da ni za vsako ceno poskušala ostati z očetom. Na neki točki nista več zmogla življenja peljati skupaj, oče si je ustvaril novo družino in s tem sem se povsem razumno sprijaznila. Morda sem zato odraščala hitreje od vrstnikov, saj sem morala mami pomagati in za določene stvari poskrbeti sama. Zame sta tudi danes v odnosih z mojim partnerjem na prvem mestu odprtost in iskrenost, ne pa vztrajanje v brezplodnih odnosih. Ločitev sama po sebi ni nič sramotnega, morda je celo boljša kot to, da se poročita dva, ki ne spadata skupaj.

Story: Vendar se v današnjem času zdi, da vsi pričakujejo, da bo vse idealno ....

Ljudje so skupaj zaradi različnih motivov, včasih zaradi zanositve, drugič družinskih razmer. Žal premalokrat zaradi iskrene ljubezni, medsebojne naklonjenosti ter skupnih življenjskih vrednot in pogledov. V odnosih do soljudi sem vedno poskušala najti skupne točke ali spoštovati različnost, upoštevam načelo Živi in pusti živeti. V nikogar se ne želim vmešavati in tudi ne želim, da bi se drugi ukvarjali z mojim življenjem. Še najmanj tisti, ki me sploh ne poznajo. A vsem privoščim srečo. In da bi imeli dovolj poguma, da bi priplezali na vrh svojega drevesa življenja, čeprav bodo vsi drugi mislili ali želeli drugače.

Story: Ali vam nikoli ni zmanjkalo poguma?

Poguma sem imela vedno 'na zalogo'. Včasih sem za zunanje opazovalce hodila po robu, saj sem verjela v neobičajno in na videz nedosegljivo. Nekajkrat mi je na kakšni točki zmanjkalo volje ali pa so bila moja pričakovanja prevelika. Šele takrat sem se znala ustaviti. Verjetno je to del mojega značaja, načina življenja in včasih neusmiljenosti lastnega perfekcionizma, zato sem si vedno zastavljala višje cilje, kot se je sprva zdelo, da jih bom zmožna doseči. Pri tem sem bila pogosto prestroga do sebe. A poguma mi nedvomno nikoli ni zmanjkalo, saj sem pri številnih svojih projektih in podvigih plavala proti toku. In bila uspešna. Ker večinoma tako v profesionalnem kot zasebnem življenju počnem stvari, ki me veselijo in h katerim me žene močna volja do življenja. Kreativni duh in večni zanos ne mirujeta, tako že vidim nadaljevanje svoje zadnje knjižice - prve večjezične in dobrodelne pravljice Drevo.

Story: Ali se svojih uspehov znate veseliti, ko pa ste tako strogi do sebe?

Seveda, in to zelo polnokrvno. Zdaj mi pri tem pomagajo moji trije fantje, ki so iskreni ljubitelji in ljubljenci življenja in me takoj uravnotežijo, ko imam pomisleke, ali bi lahko naredila še bolje. Odkar sem mama in živim družinsko življenje, sem tudi bolj milostna do sebe. V tem obdobju je najbolj pomembno, da se zjutraj zbudim ob zdravih fantih, ki me občasno do solz nasmejijo. Očitno se je moja karakterna trda plast stanjšala, zato sem zdaj bolj mehka do življenja. Otroka sta mi dala novo dimenzijo, ki je prej nisem poznala ali pa sem jo morda zanemarjala.

Story: Kako to, da nimate varuške, čeprav imate veliko dela s svojimi projekti?

Res je, da imam veliko energije, saj v glavnem sama poskrbiva za otroka in dom v Luksemburgu. Varuške nimava, razen kadar so obveznosti ali uradni sprejemi, imava nekoga, ki za uro ali dve popazi na sinova. Sicer je edina in najboljša varuška, ki ji lahko zaupam, da bo zmogla z obema fantoma, moja mami. Po vseh dosežkih sem se razumno in srčno odločila, da je zdaj obdobje namenjeno večinoma preživljanju z otrokoma, kar je neprecenljiv privilegij. Vse babice, tete, gospe in mame so mi povedala, da je to čas, ko me otroci najbolj potrebujejo, in se nikoli ne vrne. Naredila sem vse, da bom prva leta lahko veliko z njima. Tudi zdaj, ko sem začela delati. Ko ima Milan službene poti, potujemo skupaj.

Story: Ali je Milan kdaj slabe volje, ker se toliko posvečate otrokoma?

Sploh ne, saj smo zelo povezani in sta otroka vključujeva v vse vsakodnevne aktivnosti. Na takšno življenje se hitro privadiš, če živiš v tujini, saj ni najbližjih sorodnikov, ki bi ti lahko priskočili na pomoč. Drugače je, kadar odpotujeva sama, saj se takrat res lahko posvečava samo drug drugemu.

 

Napisala Sonja Javornik

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"