Po porodniškem dopustu se na male zaslone vrača voditeljica informativnega programa Jerca Zajc Šušteršič.
In čeprav se v oddajo Danes na Planet TV vrača nekoliko prej, kot je bilo načrtovano, je Jerca pripravljena na nove doze adrenalina, ki, kot pravi sama, vedno spremljajo oddaje v živo.
Na male zaslone se vračate danes, prav na dan izida revije Nova. Povejte, ste že kaj pogrešali službo?
Iskreno?! Ne, službe do začetka januarja nisem prav nič pogrešala. Sem sicer tudi med porodniškim dopustom spremljala televizijske informativne oddaje, a ne za vsako ceno, torej ne vsak dan, nikakor pa ne večkrat na dan, kot je to v navadi, ko delam. Z novicami sem bila pa res vsak dan na tekočem – ob pametnih telefonih je danes to tako ali tako povsem enostavno. Potem je sledil klic, ki me je opomnil na to, da bo slej kot prej spet treba razmišljati o službi, čeprav svojega dela niti ne jemljem kot službo, pač pa kot del mene ... In evo, tukaj sem.
Doma imate starejšo hči Viktorio Ano in devetmesečno Glorijo Pavlino. Sta bili zdaj obe z vami doma?
Ne, Viktoria je vse od lanskega septembra dopoldne v vrtcu – saj je stara že skoraj štiri leta in družbo sovrstnikov absolutno potrebuje – in jo tudi obožuje. Niti enkrat ni rekla, da ne bi šla v vrtec, pravzaprav vsako jutro skoraj steče tja.
Na delovno mesto se sicer vračate pred iztekom porodniškega dopusta.
Vračam se samo mesec in pol prej, torej bo Gloria stara slabih 10 mesecev. Poleg tega jo bosta, ko bom v službi, čuvala moja starša, ki jima popolnoma zaupam. Ne bom delala vsak dan, ampak tri, največ štiri dni na teden. Upam, da bo šlo. Malo me skrbi in seveda imam malo slabo vest, ampak menim, da bi bila vsaka drugačna odločitev bolj nespametna in da druge izbire pravzaprav nisem imela. Bom pa lahko delala točno to, kar me veseli, kar je danes vredno veliko.
Kako pa mislite, da bo na razpoloženje in navade doma vplivala vaša vrnitev na televizijo?
Viktoria je že velika punca, ki že veliko stvari razume in poleg vrtca hodi na telovadbo in plesne vaje, skratka, ima že pester vsakdan, tako da ne pričakujem težav. Gloria pa ... Ja, gotovo me bo pogrešala, saj sva zdaj tako rekoč nenehno skupaj, tako da bo na začetku gotovo tudi kaj joka in nemira. Še vedno bova, tudi tiste dneve, ko bom v službi, več trenutkov skupaj, še vedno jo bom jaz zbujala in dajala spat. Bo pa namesto mene kaj več zdaj doma naredil kdo drug.
Tempo z dvema malima deklicama je verjetno kar pester. Kako pa preživite čas, ki ga namenite samo sebi?
Ja, ob dveh živahnih deklicah in ob vsem, kar spada zraven, imam kar pestro. Ampak je lepo. Prijeten napor bi lahko rekli. Nisem človek, ki bi ležal. Ko me nihče ne potrebuje, torej, ko Gloria sredi dneva zaspi, ali pa pozno zvečer, obujem superge in grem teč. To je moj način, da se sprostim in napolnim baterije. Res kar veliko tečem, v povprečju štirikrat na teden po najmanj eno uro.
Obe hčerkici imata dve imeni. Je za tem kakšna zgodba?
Viktoria Ana: Ana je moja ljuba mami. Gloria Paulina: Pavla je, žal že pokojna, babica mojega moža Tomaža.
Zasledila sem, da ste si v preteklosti želeli postati športna komentatorka. Si v prihodnosti še vedno želite poskusiti na tem področju?
Ja, to sem si res želela kot punčka, ko sem veliko drsala in se ukvarjala z gimnastiko in oba športa veliko spremljala tudi po televiziji. Ampak mislim, da bo ta otroška želja ostala neuresničena. Še naprej se vidim zgolj v informativnem programu, šport pa prepuščam drugim – je pa drugi program Televizije Slovenija, kjer je največ športa, pri nas zelo pogosto vklopljen in tudi strastni navijači smo.
Glede na to, da je vaš partner vodja panoge za biatlon, vaju je združil šport?
Ne, to pa ne, spoznala sva se že davno, ko Tomaž še ni bil tako zelo vpet v šport.
Ste se tudi sami že poskusili v biatlonu?
V biatlonu ravno ne, tečem pa, pa tudi streljala sem že in dobila potrditev, da še zdaleč ni lahko, saj je bilo potrebnih kar nekaj nabojev, preden je padla prva tarča – in to seveda v mirovanju. Gre za zahteven šport, na strelišču se vrstni red lahko zelo premeša, a zato je tudi privlačen in zanimiv. Sicer pa občudujem športnike in pogosto mi je žal, da se tudi sama nisem odločila za profesionalni šport. Prepričana sem, da bi s svojim talentom in trmo ter vztrajnostjo lahko uspela. Pa v naslednjem življenju.
... se potem s partnerjem skupaj športno udejstvujeta?
Bolj ne. Za Tomaža vsi mislijo, da se tudi sam veliko ukvarja s športom, pa se ne, to je bolj moja domena. Jaz ga hecam, da se njegov šport dogaja za računalnikom in na telefonu. Tomažu ne ustrezata tek in plavanje, kar je meni zelo ljubo, a rada treniram sama. Sva pa včasih veliko kolesarila skupaj. Trenutno – ob majhnih otrocih – je to nemogoče. No, sva pa šla pred nekaj dnevi skupaj smučat. Pa je bilo prav čudno – brez otroškega vrveža eno celo dopoldne, tega trenutno res nisva vajena.
KAJA MILANIČ