Slovenski orli decembrskih prazničnih dni ne preživljajo doma, v krogu najbližjih, temveč se merijo na novoletni turneji štirih skakalnic pri naših severnih sosedih Avstrijcih.
A tega so že dodobra vajeni. Kot nam je v pogovoru zaupal Jernej Damjan, je silvestrovanje doma zanje nekaj pošteno nenavadnega, nekoč, ko bo sklenil športno pot, pa vendarle namerava novo leto dočakati nekje v tropskih krajih, z nogami, namočenimi v morje.
Verjetno ste se v vseh teh letih že privadili, da praznike preživite na skakalnici, in ne v zavetju doma z bližnjimi in prijatelji, kot to počne večina Slovencev.
Iskreno povedano res. Pred kakšnimi tremi leti sem zaradi poškodbe kolena ostal doma in je bilo kar težko. Saj je bilo luštno, a skozi leta se tako navadiš hoditi naokrog, da je doma kar malce čuden občutek.
Silvestrovo v športnem ritmu kar hitro mine?
Običajno. Ni kakšnih velikih proslav in pompa, kar mi čisto ustreza. Nisem človek ponočevanja in velikih zabav. Raje imam dnevne avanture.
Ima sicer prestop v novo leto za vas kakšno posebno težo?
Pri meni niti ne. Morda prav zato, ker imam dan pred tem kvalifikacije, na prvi dan novega leta pa tekmo. Tako živim iz dneva v dan. Liste obračam drugače, ne čez novo leto. Novoletne zaobljube so običajno zelo larifari. Postaviš si jih lahko vsak dan, to ni težko, težko se jih je potem tudi držati.
Ste takrat, ko ste si še postavljali zaobljube, katero tudi izpolnili?
Novoletne ne, sicer pa se kar držim tistih ciljev, ki si jih zastavim. Teh res ni malo. Nisem se odločil, da bom shujšal ali prenehal jesti čokolado, temveč gre bolj za majhne korake in izboljšave v življenju športnika.
Čeprav preživite veliko časa na snegu, imate skakalci le malo časa za pravo zimsko veselje, smučanje. Pogrešate kdaj bele strmine in smučke?
Zelo! Kadar le utegnem, kar se zgodi zelo redko, smuknem za kakšno uro ali dve na smučke. Lani smo si lahko vzeli tri dni za smučanje na Krvavcu. Zelo rad smučam. Včasih je mogoče smučati tudi po koncu sezone v Planici. A iskreno, takrat imam poln kufer vsega, zato me želja po snegu čisto mine. Pa še zgodnje vstajanje po koncu sezone, ko si povsem izmučen, ne pride v poštev.
Bi se usedli na letalo in poleteli v trope? Vas to kdaj zamika?
To me ves čas mika. A trenutno zaradi sezone ne moremo iti. Bomo, po koncu sezone.
Vam je kdaj žal, da ste izbrali poklic, katerega narava vam tega ne omogoča?
Ne, ni mi žal. Odločil sem se, kot sem se. Imam pa cilj, da prvo sezono po koncu šport-
ne poti novo leto preživim z nogami v vodi. Pa ne v banji, temveč v morju, mivki. Tak je načrt!
Ste eden izmed redkih skakalcev, ki ste ob skokih skrbeli še za kariero, iskali nove poti in izzive.
Menim, da ni dobro, če se v katerem koli športu, športniki preveč zapirajo oz. usmerjajo le na šport. Obstajajo športi, ki jih lahko treniraš vse do 80. leta, a takih je res malo. Več je takšnih, ki se okrog 30 let končajo. Pa tudi malo je takšnih, ki te bodo preživeli do konca življenja, zato moraš spoznati svet, življenje. Na koncu si le vržen v isti lonec kot vsi ostali, in prej kot se naučiš plavati še kje drugje, ne le v skokih, bolje je.
Tega se po poškodbah verjetno še bolj zavedate?
Poškodbe so dobrodošle, no, ne dobrodošle, a ti ponudijo priložnost, da se nečesa naučiš. Poškodbe ti dajo misliti. S skoki si lahko malce 'odnašaš' rit. Jaz že kar nekaj časa. Ne želim pa, da mi skoki postanejo obvezen, nekaj, kar bi počel le zato, ker bi moral. Skoki v mojih letih morajo biti le še užitek. Ko pa ne bom več občutil užitka, bom sklenil svojo športno pot.
Menite, da se v Sloveniji športniki dovolj dobro pripravijo na življenje po koncu kariere?
Ja in ne. Mislim, da je tu še veliko možnosti za napredek. V prvi vrsti apeliram na starše in trenerje z začetka, da že takrat otroke pravilno usmerijo. Veliko staršev pa svoje sanje o uspehu prenaša na otroka. Tudi trenerji morajo gledati bolj široko, da vidijo športnika oz. otroka kot celoto, ne pa da v njem le vidijo bodočega svetovnega prvaka, ki ga bodo, vse dokler se ne povzpne na stopničke, maltretirali. Kaj pa bo s tem fantom, če mu pri 15 letih ne uspe? Tudi med bivšimi skakalci je le malo takšnih, ki so poleg skokov ustvarili uspešno kariero. Mislim, da bi športnike morali graditi z drugačnim mišljenjem. Da bi morali delati ljudi, ne strojev. Ustvariti moraš športnika, ki bo vedel, zakaj je svetovni prvak in kako je od tega prišel ter kaj bo od tega imel.
Vzgoja je pomembna
Jernej je v družbi nekdanjega hokejista Iva Jana in smučarke Špele Pretnar o življenju po koncu kariere spregovoril tudi na nedavnem dogodku Kariere po karieri v Triglav Labu. Športniki so spregovorili o svojih izkušnjah in pomagali z nasveti, kaj lahko pri tem danes storijo drugi. Vsi pa so poudarili vzgojo, brez katere na nobeni poti ne gre.
Besedilo: N. A. // Fotografiji: Goran Antley
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
