Za Jernejem Kozanom, simpatičnim 23-letnikom, ki nas je s plesom prepričal v zadnji oddaji Slovenija ima talent, je naporno leto. Čas po zmagi mineva še hitreje kot prej, njegov urnik pa je iz dneva v dan bolj poln nastopov in plesnih aktivnosti.
Tako bo 3. oktobra nastopil tudi na prireditvi Pozdrav brucem. Ob tej priložnosti nam je razkril nekaj spominov iz časa, ko je sam grel šolske klopi, zaupal pa nam je tudi, kako je ples vplival na njegovo samozavest.
"Moja glava je osredotočena na nastope in ples. Želim si, da bi to lahko nadaljeval tudi v prihodnosti, upam, da tudi v tujini," razkrije Jernej, ki že kot otrok ni mogel dolgo časa stati zgolj pri miru. Že kot deček se je ukvarjal z nogometom in džiudžicem, potem pa ga je sestra povabila k plesu, hiphopu. Na njegovi življenjski poti, kjer sledi svojim sanjam in željam po uspešni plesni karieri, ga ni ustavila niti sladkorna bolezen, ki se je v njegovo življenje prikradla pri rosnih štirih letih. "Mami je opazila, da z menoj nekaj ni v redu. V kratkem času sem namreč shujšal, neprestano obiskoval stranišče, ob vsem tem pa sem bil kljub spancu izredno utrujen. Odpeljala me je k zdravniku, ki mi je nameril 50 mmol/l, neznansko vrednost sladkorja v krvi. Če znakov ne bi opazili še nekaj dni, bi morda celo umrl," pove plesalec, ki pa se zaradi mladosti dogajanja ne spominja, medtem ko je njegova mama zaradi težav prebedela marsikatero noč. Svoje bolezni se je začel zavedati pri približno šestih letih, ko so mu dopovedali, katere vrste sladkorja so zanj resnično slabe. "Nikoli se nisem počutil drugače od vrstnikov. Ni bilo potrebe po drugačni hrani, seveda pa se na začetku nisem držal pravil," pojasni Jernej, ki je imel srečo, saj je lahko kljub bolezni normalno nadaljeval športno aktivnost, vse do 17. leta, ko se je v njem prebudila ljubezen do plesa. "Pri sladkorni bolezni je aktivnost nadvse pomembna, saj z gibanjem tudi uravnavaš sladkor. Ples mi je rešil življenje, morda diabetesa resda ni ozdravil, vendar pa je umiril raven sladkorja in veliko pripomogel k moji samozavesti," pojasni Jernej, ki se danes zaradi bolezni prehranjuje veliko bolj zdravo kot večina sovrstnikov, za gibanje pa poskrbi z vsakodnevnimi treningi in nastopi. Zdaj mu za ples ostane precej več časa kot pred leti, ko so večji del njegovega urnika zasedale šolske obveznosti. Simpatični plesalec se je sicer najprej šolal za strojnega tehnika v domačem Črnomlju, potem pa se je prepisal na višjo šolo za strojništvo v Novem mestu. "Pred tem sem eno leto pavziral," pove Jernej, ki mu sicer šolanje ni povzročalo večjih težav, in nadaljuje: "Fakulteta mi je bila dosti ljubša od srednje šole, saj so profesorji veliko bolj sproščeni. S sošolci smo se odlično razumeli, zato mi je višja šola ostala v lepem spominu. Vse kolokvije sem naredil v prvem poskusu pa tudi s seminarskimi nalogami nisem nikoli imel težav," se malce pohvali plesalec, ki pa mu je veliko težav predvsem v srednji šoli povzročalo pomanjkanje samozavesti. S fakulteto pa je rešil tudi ta problem, zato se je precej lažje vključil v skupino sošolcev. "Ko sem začel trenirati hiphop, sem bil v skupini edini fant, zato sem spoznal veliko deklet. Moji sošolci so zato z menoj navezali stik, da so izvedeli kaj o dekletih, ki so jim bila všeč, ali pa dobili kontakte. Zato sem dobil samozavest, saj sem bil zanje vedno bolj pomemben," v smehu pojasni Jernej, ki je v puberteto sicer vstopil pozneje kot vrstniki. V nočnem življenju je namreč začel uživati šele v drugem letniku srednje šole, na zabavah pa se je pogosto zavrtel tudi po plesišču. "Na žurih sem pogosto plesal, vendar sem bil zelo smešen. Ne bi se rad še enkrat videl. Še moj trener mi je po nekaj letih priznal, da si je na začetku mislil, kaj bo ta 'lolek' brez gibčnosti in posluha delal v plesu," se v smehu spominja zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent.
Zaradi ogromne želje po uspehu in vedno boljših rezultatov pa je trdo treniral in kmalu dosegel visok plesni nivo, čeprav sam z njim še vedno ni povsem zadovoljen. Kmalu se bo s prijatelji odpravil v Ameriko, kjer se bo udeležil številnih izobraževanj na plesnem področju, ob tem pa tudi malo raziskal nekatera velika mesta čez lužo. To bo njegovo prvo potovanje zunaj meja stare celine, saj je do zdaj potoval bolj v sklopu plesnih tekmovanj po Evropi. Pa vendar njegovo potovanje le ne bo tako sproščeno, saj ga ob vrnitvi čaka diplomska naloga. "Naslov imam že v glavi, a se moram o tem pogovoriti še z mentorico in podjetjem. Rad bi se osredotočil na strojništvo in v to vpletel tudi podjetje, pri katerem sem opravljal študentsko delo, a zaradi plesnih nastopov do zdaj še nisem imel časa. No, sem ga imel, pa vendar se nisem spravil. Ko pridem iz Amerike, bo bolje," z nasmehom na obrazu še pove Jernej.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič
