Smučarski skakalec Jernej Damjan si je po naporni zimski sezoni, v kateri je s slovenskimi orli dobesedno blestel, privoščil zaslužen dopust. Z ženo Tayo in hčerko Niki so se odpravili na križarjenje po Sredozemlju, kjer so skupaj nadoknadili vse skupne zamujene trenutke. Tudi zato, ker bo njuna hčerka v tem mesecu prvič prestopila prag vrtca.
Ravno vrnili ste se iz križarjenja po Sredozemlju. Katere države ste obiskali?
Potovanje smo začeli v Genovi, kjer smo preživeli dva dni, potem pa se vkrcali na ladjo in križarili po Španiji, Maroku in Portugalskem. S seboj sva vzela rolerje in po Barceloni rolala, Niki pa je uživala v vozičku. Super kraje smo videli, ampak včasih smo bili kje le nekaj ur in nama je bilo kar premalo, tako da se v katerega še kdaj vrnemo. V Barceloni je bil bolj kratek šoping z rolerji, v Casablanci smo s taksistom pregledali nekaj znamenitosti, na Tenerifu smo uživali med ozkimi uličicami, v Funchalu na Madeiri smo bili navdušeni nad čudovitimi naravo in jedli noro dobro sadje, vse možne izpeljanke marakuje. Sadje imamo še vedno tudi doma. Niki obožuje sokove iz tega sadja in pridno poje vse koščke manga in ananasa, tako da smo domov prinesli kar dve vrečki. V Malagi pa so mesto pripravljali za filmski festival in se je skoraj svetilo od čistoče. V vsakem mestu drugačna kultura, lepo doživetje.
To je bilo vaše prvo družinsko potovanje v pravem pomenu besede, kajne?
Skupaj smo res šli prvič na daljše potovanje in bilo je tudi najboljše. Sploh ker je Nikki zdaj že tako velika, da vse pokaže, kaj želi in je res izredno lahko.
Ste bili kaj nestrpni pred odhodom, ko ste se pripravljali in pakirali?
Nestrpna sem bila predvsem, ker sem si tako zelo želela, da bi bili končno skupaj vse dneve. Sem pa za Niki najprej spakirala. Zanjo sem želela vzeti dovolj in vse, kar potrebuje, midva bi lahko tudi kaj pozabila, pa se ne bi sekirala.
Najbrž je bilo s hčerko malce drugačno dopustovanje kot takrat, ko sta si oddih privoščila sama z Jernejem?
Res je. Ko dobiš otroka, je tako in tako vse prilagojeno temu, da je zanj najlažje. Niki je sicer izredno priden in nezahteven dojenček in noro uživa, ko kam gremo. Se pa zdaj že plazi in začenja dvigati, tako da moraš biti res ves čas pozoren. To ni bil dopust, na katerem bi se spočila, ampak smo se pa imeli res super lepo.
Se vam je uspelo vsaj kaj odpočiti od vsakodnevne rutine doma?
Ni bilo težav, Niki je lahko tako in tako spala v vozičku, kadar je želela. Ampak glede na to, da je izredno firbčna, je navadno zdržala do konca in potem samo 'padla dol'. Midva pa se nisva ravno spočila, saj smo bili ves čas okoli, je pa bilo res vse drugače kot doma, tako da je sprememba prijala.
Rekli ste, da se dolgih potovanj na Tajsko, kjer sta v prejšnjih letih preživela nekaj mesecev, s hčerko še ne boste lotevali. Vas je strah, da bi se kaj zgodilo?
Potovanje v tople kraje sva zaradi Niki odložila samo letos. Pravzaprav bi lahko šli, pa sva si želela na križarjenje in še Jernej si je privoščil oddih od potovanj z letali, ki jih je imel med sezono veliko. Zagotovo pa je lažje tudi za Niki, da se ne muči po letališčih in ni dolge ure zaprta na letalu. Malo pa že nekaj takega načrtujemo za prihodnje leto. Celo skupaj s prijateljema, ki imata tudi majhno punčko, tako da bosta malčici imeli družbo. Se že veselimo.
Ste bili sicer prvič na poti s tako veliko ladjo?
Na križarjenje sama še nisem šla, Jernej s tako veliko ladjo tudi ne. On je sicer kar veliko prejadral. Je pa to res ena ogromna zadeva, ki te vsakič sproti navduši, ko se ji približaš, in je zagotovo super izkušnja.
Ste imeli kaj težav z morsko boleznijo?
Valovanja se sicer ni čutilo, razen ko smo zapluli v Atlantik. Takrat je tudi soba začela malo pokati in se ladja zibati. Po štirih dneh sem že kar fino čutila gibanje, tudi na kopnem, in dvakrat mi je bilo čudno v želodcu. Jernej ni imel težav, Niki pa sploh ne. Samo spala je še bolj trdno.
Kako pa se je na morju počutila najmlajša družinska članica?
Niki se povsod znajde, kot da vse pozna. Oči jo da štuporamo in že se smeje in gleda vsa ponosna. Uživala je v polni jedilnici, kjer se je vsem smejala, tako da smo ves čas spoznavali nove ljudi in otroke. Slabo pa ji ni bilo, no, vsaj sodeč po tem, da je bila ves čas za akcijo. Razočarana sva bila le, ker se nismo mogli kopati v bazenu z njo, saj je za otročke s plenicami to prepovedano. Očitno še niso slišali za pleničke za kopanje. Tako se tudi midva nisva kopala vsak posebej, ker se nama to ni zdelo ravno zanimivo.
Glede na to, da je Jernej med zimsko sezono zaradi tekmovanj večino časa odsoten, je najbrž zdaj imel čas nadoknaditi zamujene trenutke s hčerko
Saj zato smo se tega potovanja še bolj veselili, ker smo bili res ves čas skupaj. Doma je zdaj itak tako, da Jernej že trenira in ima vsak dan kakšne obveznosti, jaz tudi ne mirujem, tam pa smo bili ves čas skupaj in se crkljali.
Kako se sicer znajde pri vseh 'očetovskih' dolžnostih?
Res mu gre odlično. Če sta sama doma, ne samo da se igrata in vse uredita, obesita perilo, Jernej še skuha zanjo in za naju. Pa res super kuha, gurmansko. Tako da moja odsotnost sploh ni težava, pa tudi se ni za bati, da bi me kakšno delo počakalo.
Sta imela tudi vidva kaj časa za uživanje v dvoje?
Že to, da smo spali v isti sobi, je pomenilo, da ko ona zaspi, midva utihneva. Tako da sva na računalniku pregledala celo sezono nanizank. Čez dan pa smo bili ves čas skupaj, saj na ladji v igralne kotičke sprejemajo le otroke od 3. leta starosti. No, pa saj nam je bilo vseeno, nam je bilo čisto sprejemljivo, da smo bili ves čas skupaj.
Niki do kmalu dopolnila 10 mesecev, kar pomeni, da se bližajo dnevi, ko bo prvič prestopila prag vrtca. Vas je kaj strah, kako bo v prvih dneh uvajanja?
Niki gre v vrtec že v tem mesecu in vsi se že veselimo. Glede na dosedanje izkušnje mislim, da bo uživala. Izbrala sva vrtec Moje sanje, ki je dvojezičen, in verjameva, da bo za Niki to dodana vrednost, ki ji bo v življenju prišla prav. Vrtec smo že obiskali in si ogledali njeno skupino, dobili smo tudi že seznam aktivnosti za prvi mesec in še jaz bi bila tam z njimi. (smeh) Mi je pa težko, priznam. Včasih mi gre kar malo na jok. Kako hitro je minil ta čas in zdaj gre najin mali dojenček že v vrtec in odrašča. Bom morala biti kar močna, ko jo bom pustila tam.
Kako pa se boste spopadli s tem 'ločitvenim' obdobjem?
Glede na to, da že zdaj ves čas nekaj delam in da bo šla že zdaj v vrtec, mislim, da se ta razlika sploh ne bo več opazila. Najprej smo tako in tako prosili mojo mami, da je bila več z njo, jaz pa sem šla od doma in se je počasi navajala na to. Zdaj je že skoraj tako, kot da sploh nisem odšla, in ko pridem, ni več neke hude reakcije.
V čem kot mama zdaj najbolj uživate?
Najraje jo stiskam in ljubčkam. Tako dobro je, ko stegne rokice k meni, jo vzamem v naročje in potem dobim najsrečnejši in največji nasmeh in se stisne k meni. Vse je tako dobro, sploh zdaj, ko je vsak dan nekaj novega, je super.
Ko zdaj pogledate nazaj, kaj je bilo za vas najtežje?
Najtežje mi je bilo, ker Jerneja ni bilo veliko doma in sem si pač želela, da bi bil več ob nama. Ampak zdaj ne razmišljam o tem. Ponoči pa je Niki tako in tako vedno spala in tudi drugih težav ni imela, tako da mi ni bilo ravno težko.
Si kdaj vzamete čas samo zase in za razvajanje?
Grem k frizerju v Kranj, takrat me ni skoraj tri ure, to pa je tudi največ, kar si privoščim, pa še ves čas gledam Nikijine slikice in pišem Jerneju ali mami, kaj počnejo. Tudi čas zame še pride, trenutno si želim čim več trenutkov preživeti z njo. Prehitro gre tole njeno odraščanje in želim si videti čim več stvari, ki jih naredi prvič. Sva se dogovorili, da bo shodila doma, ne v vrtcu. (smeh)