Nataša na prvi pogled deluje zelo krhko, a je vse prej kot to. Nataša Rhimd-Tutt, odločna ženska, ki je v življenju počela in počne marsikaj. V prvi vrsti je seveda mama, soproga znanega britanskega igralca Juliana Rhinda-Tutta, nato pa učiteljica joge in še in še …
V teh čudnih časih, ko se ves svet spopada s koronapandemijo, so posamezniki, ki poskušajo sočloveku olajšati vsakdan. Predvsem tistim, ki so stari, bolni in ne morejo več skrbeti zase. Ena od teh je Nataša Rhind-Tutt, ki se je odločila svoje joga poslanstvo prek spleta posredovati starejšim v domu upokojencev.
Vaša zgodba je zelo zanimiva. Povejte nam, kaj vse ste počeli prej, dokler niste nekako našli svojega poslanstva v jogi.
Po končani šoli sem bila profesionalna plesalka in vizažistka. Zaradi obeh teh poklicev sem spoznala ogromno ljudi in prepotovala kar nekaj sveta. Ravno pred kratkim sem opisovala svojo pot nekomu in se še sama čudila, kako sem v obeh poklicih ujela neki pravi val, ko se je na obeh teh področjih dogajalo res veliko zanimivih stvari. Kot plesalka sem nastopala v skoraj vseh televizijskih šovih: Teater Paradižnik, Variete, Brez zavor, Zoom, Mario, Poglej in zadeni, Viktorji … Kot vizažistka sem ličila na ogromno prireditvah, za skorajda vse modne časopise, modne revije znanih blagovnih znank, v Zagrebu sem ličila na dveh nadaljevankah …
V središču Ljubljane imate tudi svoj studio, s čimer ste si zagotovo uresničili sanje.
Res je. Joga studio mi pomeni trdnost, zatočišče in varnost. Nekaj, kar sem ustvarila in kar mi daje neodvisnost, da še naprej hodim po svoji poti. Sanje sem si uresničila s trdim delom in s tem, da sem sama svoja šefica.
Mož vas zelo podpira. Nekje sem zasledila, da tudi on kdaj z vami vadi jogo, prav tako sin Lucian.
Moj soprog je moje popolno nasprotje. Ne potrebuje redne fizične vadbe, da bi se dobro počutil. A ker ima rad izzive in ga zanima veliko stvari, z mano na potovanjih rad preizkusi kakšno drugačno obliko joge. Vsako leto pa se januarja udeleži 108 pozdravov soncu (ki jih vodim kot prvo ponovoletno vadbo v studiu). To sploh ni lahko. Drugače je raje za kamero in posname kakšno sliko ali video za moj Instagram profil. Sin je z mano rad predvsem, ko učim pravljično jogo. Skupaj sva tudi posnela video za otroke med prvim zaprtjem države spomladi. Postaja pa že malce 'prevelik' in me raje on zvleče v skejterski park, kot da bi jogiral.
Glede na to, da ste bili prej zelo razpeti med Ljubljano in Londonom, od koder je Julian, kakšno je zdaj vaše življenje?
Že zaradi šole smo omejili potovanja med državami na počitnice. V trenutni situaciji pa smo imeli srečo, saj je bil Julijan med prvim zaprtjem ni imel snemanj in smo bili skoraj ves čas skupaj v Sloveniji, zdaj pa od oktobra snema in se videvamo, pogovarjamo in predelujemo šolo prek Zooma. Kljub vsemu sva s sinom šla konec oktobra v London, za božič pa tudi že imamo letalsko vozovnico.
Ste večinoma v Ljubljani?
S sinom, a vsako leto je drugače. Z možem se sproti usklajujeva glede na projekte, večinoma pa se on vrača k nama.
Kako ste prišli na tako plemenito idejo, da ponujate brezplačno jogo za starostnike v domovih za ostarele?
Malce pred prvo karanteno sem se kot prostovoljka ponudila za učenje prilagojene joge v domu starejših občanov Tisje, kjer je moja mama že slabo leto dni. Skoraj vsak teden sem hodila tja in učila kar veliko skupino ljudi. Med njimi so bili včasih tudi rahlo dementni s spremstvom osebja. Vadimo v sede, veliko vadečih je na vozičku, ob lepem vremenu smo bili zunaj.
Zdaj pa ste se morali preseliti na splet …
Ravno zaradi poti v London konec oktobra sem morala po prihodu domov s sinom ostati v karanteni. In ker se je skorajda vse preselilo na splet, sem pomislila, kako bi bilo, če imamo tudi mojo vadbo preko Zooma. Spomnila sem se, da so v domu enkrat imeli kino pod kozolcem po moji vadbi, da torej imajo in uporabljajo projektor. Poklicala sem jih in bila prepričana, da se jim ne bo dalo ukvarjati z tem. A so bili domu zelo navdušeni. Poskusili smo in je šlo, v dveh nadstropjih hkrati so me tako projicirali na steno! Pravzaprav bi tako lahko vadili ljudje iz več domov hkrati, kar sem tudi zapisala na Facebooku. Če kakšen dom zanima sodelovanje, naj me kontaktirajo.
Kako se starostniki odzivajo na vadbo?
Komaj jo čakajo! Nekateri res zagnano delajo vaje, drugi pa se mi zdi, da so veseli že tega, da se nekdo (poleg osebja v domu) ukvarja z njimi, jim namenja pozornost, spodbudo. Zdi se mi da so predvsem veseli sveže energije, ki jo prinesem mednje.
V teh zapletenih časih je verjetno prav vadba, meditacija tisto, kar marsikomu pomaga …
Vsak bi se moral vprašati, kaj je včasih rad počel. Kot otrok, kot najstnik, kot samski … in se vrniti k tem stvarem. Jaz sem recimo spet odkrila slikanje.
Se pravi, da vam med to karanteno ni niti malo dolgčas?
Sicer pogrešam prijatelje in stike v živo, a meni med karanteno ni dolgčas. Več stvari počnem, bolj sem sproščena. Zadnji dve leti se učim bobnanja, začela sem več kuhati, berem knjige, sestavljam sestavljanke, gledam nanizanke, skrbim za rože, s katerimi sem postala prav obsedena. V prvi vrsti pa mi večino časa vzame materinstvo. S sinom se res veliko igrava, bereva, hodiva v naravo, pečeva piškote …
Kje najdete vso energijo, ki je prav nalezljiva, tako za družino kot vse dejavnosti?
Ne posedam po kavarnah … no, šalo na stran. Z veseljem opravljam svoje delo. Družino in prijatelje pa velikokrat vpletem v svoje dejavnosti. Razen kadar bobnam, takrat vsi bežijo stran od mene.
Napisala: Sandra Bratuša // Foto:Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
