Jože Potrebuješ je velik ljubitelj potovanj in član zasedbe Čuki tako že vrsto let odkriva različne države in dežele. Med zadnjim potovanjem je odkrival zahodni del Amerike, in sicer Kalifornijo, Nevado in Arizono, ter se nato čez dober mesec odpravil še v London.
Jože je bil v Ameriki z družino in tudi v London so ga spremljala njegova tri dekleta.
"Po zadnjem odkrivanju New Yorka in Washingtona, torej vzhodnega dela Amerike, smo se z družino odločili raziskati še drugo stran celine," nam je zaupal Jože.
"Z Andrejo si dopust navadno privoščiva dvakrat na leto, tako da se z leti potem kar nabere. Najbolj všeč so nam, vsaj tako kaže po naših obiskih, Barcelona, Rim, Pariz, Benetke in ... Izola. (smeh) Svoj pečat pa je pustila tudi Amerika," pove in nadaljuje: "Odkar imava hčerki, gremo, če je možnost in pot primerna, kar skupaj in tako smo tudi lani zelo uživali. Tako v Ameriko kot Anglijo smo se odpravili vsi štirje." Pri Potrebuješevih ločijo aktivne počitnice od potovanj. "Počitnice so najboljše, če se tudi miga. Kolo, tek, kajak, plavanje ... Če imam s seboj še kitaro in dobim navdih, skoraj vedno domov pridem tudi s kakšno novo pesmijo. Potovanja pa so mi najljubša, če je destinacija polna zgodovinskih znamenitosti. Obožujem muzeje in galerije. Včasih sem lahko vse dneve v njih. Muzeje najraje obiskujem s prijateljem Igorjem Ribičem (Ribič Pepe, op. a.), ki je prava enciklopedija umetnosti. Mimogrede: tudi ideja za oddajo Ribič Pepe je nastala na enem izmed potovanj, takrat po Azurni obali," se spominja Jože. "Seveda smo si tudi v Londonu ogledali nekaj največjih znamenitosti in muzejev. Tam sem bil že nekajkrat, a tokraten obisk velemesta sem si zapomnil predvsem po krasnem toplem vremenu, ki je za te dni kar redkost, in predvsem po obisku spektakularnega koncerta rokerske zasedbe U2, ki sem jo v živo videl prvič. Kot večina poslušalcev v dvorani sem tudi sam najbolj poznal hite iz osemdesetih let. Z Andrejo sva kar tri ure čakala v vrsti pred dvorano, da bi lahko bila čim bližje odra," nam je še zaupal Jože. "Poleg vseh znamenitosti Londona, ki sta jih hčerki videli prvič, kot so Big Ben, Greenwich in Buckinghamska palača, pa je bilo tudi nekaj muzejev in muzikal Thriler, nad katerim nismo bili tako navdušeni, saj je imitirati kralja pop glasbe Michaela Jacksona izziv, ki je nedosegljiv še danes." Čeprav se je le dobra dva meseca pred tem vrnil s potovanja po zahodu ZDA, je na naslednjem potovanju zelo užival.
Tudi s Čuki je Jože doživel že številne nepozabne dogodivščine, zato so mu potovanja s skupino prav tako poseben izziv. "Dogodivščin zagotovo ne manjka in z vsakega potovanja prinesemo domov kakšno. Spomnim se nepozabnega obiska Kanade. Že na carini so nas pridržali," se spominja Jože. "V posebni sobi smo morali igrati dobro uro, da so nas spustili v državo. Na začetku nam niso verjeli, da smo zares glasbeniki, potem pa jim je bilo naše igranje tako všeč, da so celo plesali na našo glasbo; Jernej je eno carinico učil celo plesati polko. Seveda je bilo luštno in to so lepi spomini na naše dogodivščine. Sploh se ne spominjam, da bi kakšno potovanje bilo slabo. (smeh) No, kakšen dan se včasih že malo 'sfiži', ampak ponavadi so spomini na tiste čudne dni še najbolj zanimivi," še pove.
Jože potovanja načrtuje v sodelovanju s prijatelji in agencijami, kjer se dobro pozanima glede ponudbe in možnosti raziskovanja. "Za vsako potovanje se vnaprej pozanimamo pri prijateljih in znancih. K sreči tudi oni kar veliko potujejo. Nekaj prijateljev imamo tudi v turističnih agencijah, tako da gremo na potovanje kar se da pripravljeni. Večkrat gremo na potovanja tudi s turistično agencijo in do zdaj smo imeli samo dobre izkušnje. Izlet z dobrim turističnim vodičem je lahko zelo zanimiva izkušnja," doda. Glede na to, da je Jože velik gurman, na potovanjih preizkuša lokalne dobrote. "Zelo radi okušamo posebnosti posameznih dežel, saj je poleg glasbe prav hrana tista posebnost, ki daje deželi poseben pečat. Sicer pa mi hrana v življenju ne pomeni vrhunca doživetij in občutkov, ampak svet okrog sebe doživljam z vsemi možnimi čutili. Ko smo šli prvič na Tajsko, so nas tako prestrašili glede hrane, da sem celo jaz v kovčku s seboj kot nekakšno obvezno razkužilo (pa ne razkužilo za roke...) nesel stekleničko viskija. Seveda sem jo nedotaknjeno prinesel tudi domov in verjetno je še zdaj nekje v kleti," se smeje.
Napisala MIMA
Fotografije Osebni arhiv
