Julija Kramar: Na pogrebu je ni bilo

Vir: Nova
30. 6. 2011

Zmagovalki letošnjih talentov se od partnerja ni uspelo posloviti na običajen način, na njegovem pogrebu, ampak je to storila nekoliko kasneje. Najtežje obdobje v življenju premaguje korak za korakom, na svoj način.

Njen partner je preminil le nekaj dni pred finalnim šovom Slovenija ima talent, na katerem je nastopila, kar je bila njegova izrecna želja. Ker je bil po rodu Italijan, je bil tam, od koder izvira njegova družina, iz Milana, tudi pokopan.

Pogreb pa je bil v soboto, torej le dan pred finalno oddajo, in razumljivo je, da se takrat Julija ni odpravila na dolgo in psihično naporno pot. Od svojega dragega se je tako poslovila kasneje, na pogrebni slovesnosti pa so bili njegovi prijatelji in sorodniki.

O tem Julija težko govori, saj se hkrati boji, da bi bil ta njen korak napačno razumljen. Vsekakor je to njeno najtežje obdobje, saj je izgubila ljubezen svojega življenja in dvomi, da bo lahko še koga tako močno ljubila. Julija je imela že pred smrtjo partnerja kup težav. Seveda ne tako usodnih, kot je smrt, pa vendar.

Zaradi študija petja je namreč pred skoraj štirimi leti pustila redno službo, potem pa ji ni uspelo dobiti druge, tako da je zdaj še vedno brezposelna. To pa seveda pomeni, da je bila tudi brez denarja. Nagrado, ki jo bo dobila za zmago, bo tako porabila za vračilo dolgov, privoščila pa si bo tudi televizijo, saj je do zdaj ni imela in je oddajo gledala pri mami.

»Zaposlena sem bila v šoli za otroke s posebnimi potrebami. Imela sem se odlično in še danes se dobro razumem z ravnateljico in preostalim osebjem, še posebej pa z otroki. Zelo smo se začutili, a ko sem dobila priložnost, da grem v Modeno, sem to tudi izbrala in pustila službo. Marsikdo bi rekel, da se mi je zmešalo. Nazaj nisem mogla, saj so med tem časom že izbrali drugega učitelja, potem pa sem zanosila. Ni mi žal, da sem se tako določila. Dolgovi pa so se počasi začeli nabirati, položnice je bilo treba plačati,« je povedala Julija, ki sicer na življenje gleda s pozitivne strani in je tudi glede finančnega stanja verjela, da se bo položaj nekoč izboljšal.

Nagrado bo pazljivo porabila. »Najprej bom naredila spisek najbolj nujnih stvari. Kupila bom televizijo, ki je zdaj nismo imeli. Prijatelji so mi jo sicer ponudili, vendar je nisem sprejela, saj jo gledam zelo redko, večino oddaj pa so mi starši posneli in sem jih gledala pri njih,« pravi Julija, ki ima okrog sebe očitno res dobre ljudi, ki so ji pripravljeni priskočiti na pomoč. »Najprej začneš dajati, čeprav o tem ne razmišljaš, ko pa potrebuješ pomoč, se ta pojavi in sploh ne veš, od kje. Vedno sicer ni tako, vendar so še dobri ljudje,« verjame Julija.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri