Pevko Julijo Kramar je širna Slovenija vzljubila v oddaji Slovenija ima talent, kjer je z angelskim glasom očarala vse generacije.
Lani je drugič postala mamica in pred kratkim dodala svoji ljubezenski pravljici še en mejnik. S partnerjem Primožem sta se namreč poročila v vasici Šmartno v Goriških brdih, kjer sta se tudi prvič srečala in spoznala.
Story: Julija, najprej iskrene čestitke za poroko. Nekako vam je uspelo ta srčni dogodek dolgo skrivati. Zaupajte mi, kako sta se s partnerjem odločila za ta korak?
Prijateljstvo je nežna, iskrena, a tudi trdna vez. Če prerase v nekaj več, kot je pri nama, in si z osebo nerazdružljiv ter srečen, se pojavi tudi želja po obogatenju celote z enim lepim dogodkom, kot je poroka.
Story: Sta imela pred tem tudi zaroko? Kako vas je zaprosil in kakšni občutki so vas takrat prevzemali?
Zaročila sva se ravno na božič. Nič nisem posumila, da ima kaj za bregom. Bila sva namreč na Obali pri mojih starih starših, in ne glede na praznični dan, sva jima kaj pomagala in se z njima veselila. Zvečer pa mi je partner namignil, da bi se rad za 15 minut sam z mano malce sprehodil ob morju. Moji starši so se nam do večera pridružili in varstvo za najini princeski je bilo priskrbljeno, usedla sva se v avto in odpeljala. Vozila sva mimo različnih lokacij, ki jih poznava, ne da bi izbrala kraj, dokler nisva prispela do Belvederja nad Izolo. Po ožji potki sva se z avtom spustila na neosvetljeno parkirišče. Pri izstopu iz avtomobila so naju osvetlile in še del poti spremljale ravnokar izstreljene barvne signalizacijske rakete. Toliko svetlobe sva imela, da sva ugledala stopnice, nato pa sva se po njih spet objeta v noč spustila do obale. Slišati je bilo le šumenje valov, ki so se razblinjali ob čereh. Zavila sva na pomol in se z roko v roki sprehodila po njem do konca. V tistem je oblak razkril polno luno in bleda mesečina je ozračje začela barvati v romantično vzdušje. Partner me je prosil, naj za trenutek zaprem oči, med tem pa je z majhnimi lučkami, penino in steklenima kozarcema, ki ju je skrivoma prinesel od doma, okrasil rob pomola. Takoj ko sem smela pogledati, sem se od navdušenja kar nasmehnila, končno malo sama, pa še tako čudovito pripravljeno! Hitro sem se usedla na rob pomola in občudovala morje in njegovo milino, ko se je zgodilo nepričakovano presenečenje. Partner me je nežno prijel za roko, me dvignil s pomola, nato pa pokleknil in pomolil predme odprto škatlico s prečudovitim prstanom ter me zaprosil za roko. Nekaj trenutkov sem potrebovala, da sem dojela, kaj se v resnici dogaja, v tistem pa se je nedaleč stran začel ognjemet in vse je bilo pravljično in resnično. Po mojem pritrdilnem odgovoru je sledil poljub, med katerim je iz vode skočila ribica. Vse je bilo popolno. Bila sem globoko ganjena in hkrati mirna, kar naenkrat se mi je zazdelo, da ne obstaja nič, razen naju, prepletenih v objemu čudovite narave.
Story: Veliko nevest se kar dolgo pripravlja na ta dogodek. Kako ste bili vi vpeti v poročne priprave?
Po 'velikem' dnevu in po tem, ko so bili vsi prazniki že zdavnaj mimo, mi je partner namignil, da bi lahko razmislila o datumu poroke, in tako se je začelo. Najprej sva rezervirala restavracijo in uro civilne poroke. Vse drugo sva začela šele v maju, saj sva do takrat izoblikovala jasne ideje o tem, kakšno poroko si želiva, kako naj bi vse potekalo, kaj vse in koga vse si želiva na 'najin' dan ... Odpravila sva se v novogoriško zlatarno Safir, kjer sva izmed 90 parov različnih prstanov takoj izbrala najina, saj imava za take stvari zelo podoben okus. Skupaj sva določila vodilno barvo in izdelala vabila z najinim verzom, besedilo pa sva sestavila tako, da je imelo obliko kozarca, če si dobro pogledal. Ničesar nisva prepustila naključju. Jaz sem najbolj uživala v izboru okraskov, majhnih detajlov, rož, konfetov, ideje so se mi sproti rojevale, nato pa sem jih izoblikovala in udejanjila s partnerjem in prijateljicami, ki so mi pri izvedbi vsega zastavljenega stale ob strani, mi pomagale in nesebično naredile čisto vse, za kar sem jih prosila in kar sem si zamislila. Brez njih mi prav gotovo ne bi uspelo in iz srca sem jim hvaležna za vse.
Story: Kar nekaj porok je bilo že v letošnjem poletju. Kaj vam pomeni ta korak?
Že kot otrok sem sanjala o poročnih oblekah in princu na belem konju, skozi leta in izkušnje pa je moj pogled nanjo dozorel. Poroka mi pomeni vrhunec predanosti in ljubezni med partnerjema. Zame je zaključena celota z novim začetkom, ostaja pravljična in čarobna, če je njen temelj globoka povezanost dveh src.
Story: Kako gledate na partnerstvo in kaj mu da poroka? Je poroka ključ za dober zakon?
Partnerstvo je predvsem ljubezen, ki si jo sposoben dajati in prejemati drug od drugega. Obstaja ali pa ne obstaja. Poroka ne vpliva na odnos, lahko ga le obogati, vendar mora odnos že obstajati. V zakonu oziroma partnerstvu je pomembno ljubiti in sprejemati osebo takšno, kot je. Zelo pomembni so iskreni pogovori, potrpljenje in prilagajanje drug drugemu.
Story: Kaj postavljate v ospredje v partnerskem odnosu?
V ospredje postavljam spoštovanje do partnerja, iskrenost pogovorov ter potrpežljivost pri spoznavanju in razumevanju drug drugega, saj se vse življenje učimo in spreminjamo.
Story: Danes neveste najdejo veliko idej na spletu in poroke postajajo že prave zgodbe, povezane z neko tematiko. Kakšna je bila vajina pravljica?
Zamisli sem razvijala skozi nit najine vodilne barve ter sprejemala pomoč, nasvete in ideje prijateljic pri vseh, tudi najmanjših detajlih. Tako so družice imele obleke iz svile v isti barvi, kot sva izdelala metuljčke za družabnike. Riž mi je sicer uspelo pobarvati v vodilno barvo, zraven pa sem pobarvala še pol kuhinje, etikete na plastenkah z vodo, steklenicah z vinom, listki na konfetih in sedežni red so imeli enake vzorce in seveda vodilno barvo. Za oblikovanje in njihovo izdelavo je poskrbela moja prijateljica Jana. Poročno obleko sta mi pomagali izbrati družica Ana in mama v butiku Nevesta, bila pa je nonino darilo. Cvetličarna Anita iz Solkana je poskrbela za viseč poročni šopek, ženinov naprsni šopek in hčerkino zapestnico z orhidejami v vodilni barvi. Želela pa sem jih tudi v namizni ikebani, na limuzini ter na edinstveni petnadstropni poročni torti z vodometom, ki jo je pripravil odličen slaščičar, chef Alen Pernek. Orhideje so bile tudi v moji poročni pričeski, ki je nastala pod spretnimi in čarobnimi rokami Suzane Perko iz česalnice Venera. Vodilna barva je bila tudi v skrbno izdelanih pentljicah sosede Katje, ki so krasile cerkev, vhod v cerkev, dvorano v restavraciji in vhod v restavracijo. Veliko, kar nekaj ur dela sta imeli tudi prijateljici Vesna in Jana s pritrditvijo trakov, saj sta za vso okrasitev porabili kar 600 metrov traku. Izdelali smo tudi naprsne šopke, ki so bili različni za odrasle in otroke, pri tem pa sta pomagali Jana in Martina. Naprsni šopki so imeli enake vrtnice kot konfeti ter okrasne pentljice, pred cerkvijo pa so bili beli čipkasti stožci s pentljicami in rižem v vodilni barvi. Zadnje tri dni je bil svet postavljen na glavo, vse priprave in krasitve, ki jih prej ni bilo mogoče izvesti, smo izvajali dan pred poroko in brez pomoči prijateljev in prijateljic mi ne bi uspelo izpeljati zastavljenih ciljev. Z Ano, ki je izdelala vse poročne šopke za družice in vse namizne ikebane iz šlajerja in belih vrtnic, sva se lotili krasiti jedilnico, pri tem pa sta nama pomagala moj partner in Jana, ki sta skupaj prekrivala rdeče zavese v dvorani v belo in jih okraševala z vrtnicami in pentljicami v najini vodilni barvi. Tudi mize so bile po sredini prekrite z mrežo najine vodilne barve. Bele breze z belimi vrtnicami ter vrtnice in srčki v vodilni barvi so jih krasili skupaj z majhnimi belimi tricikli, ki so imeli vrtnico, srčke in pentljice v vodilni barvi, v košarici zadaj, ki je bila v obliki srčka, pa so žarele lučke. V kotu je stala košara z LED-vrtnicami, v njej pa čudovito in skrbno pripravljeni žepki konfetkov, okrašeni z vrtnicami in pentljico v vodilni barvi, ki jih je želela izdelati moja mama, skratka vse, z okraski in trakovi vred, je moralo biti v eni in edini barvi, zato se resnično zahvaljujem čisto vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi tako skrbno načrtovane poroke, vsem sosedom in povabljenim, ki so pomagali pri izdelavi obeh 'prtonov', zahvaljujem se prijateljem svojega partnerja, ki so poskrbeli za izvedbo dveh prekrasnih 'prtonov', Andreji za pripravo in izdelavo prečudovitih skulptur iz sadja in prigrizkov, prijateljici Vesni, ki si ni dala miru in je pomagala pri peki, pospravljanju, pripravljanju, prijateljici Tatjani, ki ni spala dve noči, da smo lahko v petek in soboto okušali njene sveže izdelane pekovske mojstrovine, predvsem pa še enkrat vsem zgoraj naštetim prijateljicam, da so me poslušale in upoštevale v vseh mojih načrtih in željah. Posebna zahvala moji in partnerjevi družini za vso pomoč pri pripravah na poroko.
Story: Kje je potekala poroka in koliko gostov je bilo povabljenih? Sta dolgo iskala primeren prostor?
Poroka je potekala v vasici Šmartno v Goriških brdih, ker sva se tam tudi prvič osebno srečala in spoznala, zato o kraju poroke že od samega začetka nisva imela dvoma. Seveda pa se je ženin v limuzini najprej pripeljal v Novo Gorico po nevesto, kjer ga je pričakal skrbno in natančno izdelan in okrašen 'prton' iz bršljana ter nekaj hudomušnih in zabavnih nalog, da je lahko prišel do neveste. Sledila je civilna poroka pred vilo Vipolže, za glasbeni vložek se zahvaljujeva Quercus kvintetu in violinistki Manci, ki so naju lepo presenetili. Nato pa je sledil še cerkveni obred v cerkvici sv. Martina v vasici Šmartno, kjer naju je presenetila prijateljica Nuška Drašček, ki nama je zelo čustveno odpela Ave Marijo s svojim čudovitim glasom. Po opravljenem uradnem delu je nevesto čakalo še nekaj nalog, pred ženinovim 'prtonom' iz bršljana, ki je s svojo razsežnostjo in mogočnostjo v širino in višino zasenčil vse dotedanje vaške podvige. Želodčki pa so zadovoljno zapeli ob specialitetah dveh kuharskih mojstrov, Adija in Bojana. Z nekaj več kot sto povabljenimi gosti se je večer zaključil pri Dejanu na gradu Dobrovo z glasbo lokalnega tria, plesom in zabavo do jutranjih ur.
Story: Je bila odločitev težka, da bosta v svoj krog povabila le izbrane povabljence? Včasih pri družinah nastanejo kakšne zamere, še posebej, če so le te večje. Kako je bilo pri vama?
Vsekakor je bilo za naju najtežje od vsega izdelati seznam povabljenih in njihov sedežni red, saj sva si res želela in trudila, da bi bilo vsem prijetno in lepo. Omejena sva bila tudi s prostorom. Imava veliko prijetnih sorodnikov, skozi izkušnje v življenju pa sva spoznala mnogo dobrih ljudi in dobila iskrene prijatelje in res nama je bilo težko narediti pravi izbor.
Story: Sta na poroki imela kakšne tradicionalne običaje?
Seveda, predvsem tiste, ki so nama ustrezali. Tako sva imela v petek oba 'prtone', v cerkev me je pospremil oče, ki me je nato predal ženinu. Zabavo v restavraciji sva odprla s tradicionalnim angleškim valčkom, nato pa sva odplesala še najin ples kot presenečenje večera. Za učenje plesnih korakov se lahko zahvaliva prijateljema Jerneju in Nastji, ki sta bila z nama tudi na poročni dan.
Story: Sta bili vajini deklici Gulija in Tiana zraven?
Obe najini princeski sta bili z nama ves čas poroke, drugače si poroke ne bi znala niti predstavljati.
Story: Julija, nekako ste se v zadnjem času odmaknili z oči javnosti in se predali družinskemu življenju. Tiana bo septembra stara eno leto. Kakšna deklica je in kako se razume s sestrico?
Materinstvo je eno od najlepših občutij, ki ga lahko ženska živi. Skrb in ljubezen do otroka prihajata od znotraj in sta edinstvena. Tiana je pravi dobrovoljček, tako da imamo kar dva sončka pri hiši. Zna se postaviti zase, do vseh nas pa je zelo ljubezniva in nežna. S sestrico se dobro razumeta, včasih pa tudi druga drugi ponagajata. (smeh)
Story: Kako pa je z glasbo? Vas bomo lahko znova spremljali na kakšnih koncertih, nastopih?
Tako, kot sem zgoraj opisala, da je zame materinstvo nekaj posebnega, pa lahko priznam, da je tudi glasba, ki jo doživljam in izražam, zame nekaj edinstvenega. Ker sem ena oseba, se oboje v meni prepleta in raste z menoj. So obdobja, ko čutim, da me družina potrebuje, in so obdobja, ko se glasba razcveti, med tem pa je od mene odvisno, da oboje prepletam in ohranjam. Seveda si želim nastopov in nekaj jih tudi imam. Čeprav se trenutno bolj posvečam družini, imam že glasbene načrte za naprej.
Napisala: Mihaela M. Kocbek
Fotografije: Jani Batič