Že drugo sezono nas ob četrtkih zvečer pred male zaslone vabi pikanten humor Jureta Godlerja. Cinizem v aktualnih političnih in gospodarskih podvigih domačih akterjev nas je na uredništvu tokrat prisilil, da smo Jureta povprašali o tem, ali so šale na račun najbolj vplivnih Slovencev v pisarno njegove ekipe že poslale vabilo na sestanek z odvetnikom ...
Story: Trenutno lahko na slovenski televiziji gledamo le vašo oddajo, ki bi se na tako provokativen način dotikala aktualnih tematik. Morda poznate razlog, zakaj je tako?
Poleg Radia Ga Ga, ki je zdaj praznoval 25 let, je to res edina oddaja. Ampak ne zdi se mi, da je to posledica strahu, ampak je enostavno videti, da ta ideja za druge še ni dozorela. Z Gorazdom Slakom, programskim direktorjem Planet TV-ja, smo dolgo premlevali o tem, da bi bilo dobro narediti kaj takšnega, je pa tudi res, da je slovenski prostor premajhen za dve takšni oddaji.
Story: Mislite satirični?
S tem merim na format ameriških satiričnih oddaj. Torej, če bi nastala še kakšna podobna oddaja, bi morala biti ali hudičevo drugačna od naše ali pa bi moral voditelj igrati neki lik, da bi se s tem razlikoval od nas.
Story: Rekli ste, da je to ameriški format oddaje. V resnici je potem zanimivo, da smo Slovenci tako vzljubili to oddajo, čeprav smo se že večkrat prepričali, da smo v veliko pogledih pravo nasprotje Američanom.
Ampak teme, ki jih obdelujemo, niso ameriške, temveč slovenske in povezane z našim prostorom.
Story: Tožbe, opomini, problemi, ki jih sprožite s svojimi prispevki?
Ne. Niti enega takšnega odziva še nismo dobili, razen enkrat, ko sem se moral opravičiti reviji Reporter. V neki oddaji smo rekli, da je gospod, ki je imel zelo izrazito mnenje glede beguncev, delal za Reporter.
Story: Pa ste se opravičili?
Ja, rekel sem, da tudi on ne bi tako nizko padel, da bi delal za njih.
Story: Pa je zaleglo?
Ja, po tem je bilo vse v redu.
Story: Skoraj težko verjamem, da vas zaradi oddaje nihče še ni povabil na sodišče?
Res ne. Edini odziv, ki ga dobim, je tu pa tam od kolega, ki pozna človeka iz krogov, ki jih komentiram, da mu je oddaja všeč oziroma da mu ni. Sicer pa ne. Zanimivo, kajne?
Story: Kaj pa sporočila, grožnje, Facebook?
Nič od tega. Če bi kaj dobil, bi vam povedal, ker bi se tudi meni zdelo zanimivo.
Story: Ampak se mi zdi zanimivo, da akterji resničnostnih šovov dobijo več odzivov. Recimo, ko pod zasebna sporočila prejmejo veliko opazk, kritik, groženj, pohval ...
Internet je bil vedno ventil za komentarje in mnenja. In vedno imaš polovico levih in polovico desnih, tisti, ki so vmes, pa so tiho.
Story: In če se že zaradi vas ljudje niso odpravili k odvetniku, ste se morali za kakšen prispevek kdaj posvetovati z njim?
Ne, tudi to ne. Kljub vsemu mislim, da ljudje razumejo, da je to satira. Upam, da zaradi tega ne bo nihče preveč užaljen ... Saj vedo, da se ne bo nič spremenilo, če bom jaz po televiziji rekel; 'Hej, ti si pa lolek'. Saj toliko 'brihtni' so, da vedo, da niso ogroženi. Poleg tega pa vedno ostajamo v mejah okusnega.
Story: Kako pa veste, kje je meja?
Dobro vprašanje. Po mojem mnenju imamo vsi relativno podobno merilo o primitivizmih. Tukaj se vsi strinjamo, da ne želimo pristati na ravni lokalnih radijskih postaj, kjer je program oblikovan za najmanj zahtevne ljudi. Pri nas je razlika samo ta, da gremo včasih bolj na nož, včasih pa manj. In ko ljudi kaj zmoti, jih to.
Story: Potem imajo pri Reporterju nižjo stopnjo tolerance do tega?
To je drugače, oni so bili samo užaljeni, ker smo se jih 'lotili'. Veste, kako je, nekateri si takšne stvari vzamejo kot kompliment, tisti pametni so tiho, drugi pa se začnejo oglašati.
Story: Pa vam je potem ta svoboda, ki vam jo puščajo ljudje, iz katerih se v oddaji delate norca, dala spodbudo, da ste bili v nadaljnjih oddajah še bolj 'ostri'?
Ja, to je res. Hitro smo dojeli, da mora biti takšna oddaja ostra in da mora obravnavati konkretne ljudi, ne pa nekega dogodka na splošno. Videli smo, da moraš biti kritičen do ljudi, in če se nekoga lotiš konkretno, moraš to povedati ostro, brez ovinkarjenja. Če pogledamo primer, ko je Pahor oprostil Bajrovića - gre za konkreten primer, kjer je bil eden kriv, celo priznal krivdo, in za predsednika, ki ga je oprostil. In v tem primeru se je bilo treba spraviti na Pahorja. Tu ni treba ovinkariti. To smo hitro dojeli in tega se tudi držimo. Torej, gremo strogo na človeka, mu povemo, kar mu gre, in na neki način povemo tisto, kar si vsak misli, pa nima možnosti povedati.
Story: Pa ste mogoče opazili, da kakšne teme bolj privlačijo gledalce v smislu gledanosti. Koliko sledite temu in koliko to vpliva na oblikovanje vašega programa?
Sledimo. Novice iz tujine pri nas ne 'zažgejo', razen če se tičejo Slovenije. V prvi sezoni smo imeli nekaj tem, teme iz Amerike. Na primer, govorili smo o Hilary Clinton in ni bilo v redu. Slovence zanimajo lokalne stvari, stvari, ki vplivajo na njihovo življenje. Hilary ne vpliva nanj. Je bil pa dober odziv na Trumpa, ker ima neposredno povezavo s Slovenijo. Samo da je nekaj, kar se tiče Slovenije ...
Story: Katera slovenska tematika pa nas najbolj gane?
Vedno so to največji levičarji in največji desničarji. Saj je bilo od vedno tako, že iz časa Hitlerja. Pa ne, da s tem primerjam koga s Hitlerjem ... Mislim na to, da so skrajni politiki, vse od njegovih časov naprej, vroča tema satirike. Samo poglejte Chaplinov film Veliki diktator. Bolj je radikalen politik, bolj je smešen in bolj se lahko delaš norca iz njega. Hudi pacienti na levi in hudi pacienti na desni so sami po sebi smešni, tam ni veliko dela in najbolj zažge.
Story: Da delaš takšne inteligentne šale na račun drugih, verjetno potrebuješ kar veliko poznavanja področja ... Koliko članov je v vaši ekipi?
Štirje ustvarjamo oddajo.
Story: Pa je vsak specialist svojega področja?
V resnici si teme porazdelimo, na koncu pa tako ali tako skupaj spoliramo oddajo. Ni pa tako, da bi rekel, da je kdo strokovnjak za gospodarstvo, kdo za politiko ... Pri nas smo vsi za vse.
Story: Potem imate vsi enak smisel za humor?
Ja, seveda. Če pa ne gre na inteligenten način ali če je stvar preveč zakomplicirana, naredimo hec o 'tičih' in smo spet zmagali. (smeh)
Story: Kaj pa aktualnost? V oddaji vedno obdelujete stvari, o katerih lahko poslušamo še tisti dan ...
Mi smo tu vse dneve in sproti spremljamo novice. Tema zadnje oddaje, ki jo pripravljamo danes, je 'ograja'. Jutri ob enih ali dveh popoldne bomo pogledali zadnje novice in bomo na podlagi tega naredili končno oddajo. Vseeno pa nas povozi ogromno stvari, ki se dogajajo na primer v četrtek ob petih. Vztrajniki so bili včasih malo prej, zdaj pa so prestavili na četrtek ob petih, ko mi že posnamemo.
Story: Kdaj lahko še zadnjo novičko vrinete v oddajo?
Nekje do dveh, če je kaj res drastičnega, lahko v zadnjem trenutku še kaj oddamo.
Story: Kaj pa komentarji gledalcev, kritikov?
Ne berem jih, ne sledim jim, razen tisto, kar dobim kot sporočilo na Facebook. Ker je dela enostavno preveč, da bi svoj delovnik namenjal tudi prebiranju mnenj. Pred približno desetimi leti, ko sem še imel blog, sem bral komentarje in sem videl, da nima smisla. Človek sodeluje v konstruktivni debati, ta pa se nikoli ne zgodi na internetu.
Story: Kaj pa predsednik Pahor, bo prišel v oddajo ali ne?
Ja, predsednika vabimo v oddajo, da se malce pozabavamo. Ker jaz se tudi rad zabavam.
Story: In je kakšen odziv?
Za zdaj smo s predsedniško palačo odprli debato in se pogovarjamo. Videti je dobro.
Story: Veliko ljudi vas po slogu humorja povezuje s Hribarjem. Se na neki način še vedno zgledujete po njem?
Ja, tam se začel. Sašo je legendaren. Pri njem sva s Tilnom, sodelavcem, začela, jaz sem leta 2009 šel v Ameriko in se nisem vrnil. Tudi Hri-bar sem takrat nehal delati in po tem se nikoli več nisem vrnil v imitatorske vode.
Story: Pa ni bil to za tiste čase vaš paradni konj?
Kot samo imitator se nisem nikoli videl in v resnici nisem 'fan' improvizacije. Pri improvizaciji je tako, da je vedno 70 odstotkov zanič, 30 odstotkov pa dobrega, in v resnici nimam toliko talenta za imitiranje. Sem bolj privrženec napisanega in izvedenega, ker vem, da je to 'za ziher'. Recimo, v četrtek, preden grem v studio, imamo vajo, vem, da smo teden dni delali oddajo, vemo, kaj deluje, ne naredimo ničesar takšnega, kar ne bi delovalo, in grem zato popolnoma samozavesten v studio.
Story: 'Ziheraš' tudi v življenju?
V življenju pa ne, v življenju sem ravno obratno.
Story: Primer?
Recimo tako, da nič ne delam na malo.
Story: Pa se vam zdi, da ste se med snemanjem oddaje še česa več naučili o sebi?
Mislim, da je največje spoznanje to, da sem ugotovil, kako dobro se počutim v tej vlogi, v kateri zdaj nastopam. Pa morda tudi to, da dlje časa ko človek razmišlja o šalah, boljše bo. Sicer pa oddaja ne vpliva name ...
Story: Rekli ste, da v službi preživite dolgo časa. To pa vpliva verjetno, kajne?
Ja, težko je delati še karkoli drugega, dokler traja sezona. To ni tipična služba, da bi ob štirih ali petih šel domov. Pri nas je tako, da prideš domov, greš spat in zjutraj nazaj.
Story: Kako pa gre potem z dekleti?
Vse je zaradi tega zelo oteženo in je vse omejeno na brutalne vroče 'one night stande' (avanture za eno noč, op. p.).
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
