Oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem mu vzame večino njegovega časa, pa vendar gre ob vsaki priložnosti rad v naravo ali spije skodelico čaja.
Zaneslo vas je v borilne veščine?
Res je, v kempo arnisu sem našel neko vrsto discipline, ki me je spomnila na glasbeno izobrazbo, kjer je bila potrebna podobna kultivacija čutov in samokontrole. Od prijateljev sem dobil veliko priporočil, da je to najbolj dodelana tehnika samoobrambe in deluje tudi kot vrhunska oblika rekreacije, in to se mi zdi najbolj pomembno. Gotovo bi bil na tem področju še bolj dejaven, če bi imel več prostega časa! In da, morda se tukaj izraža neki moj drug podton karakterja, toda vseeno ne tako drugače od mojih osnovnih načel, ki zagovarjajo disciplino, trdo delo in sistematiko.
Kaj storite, ko se znajdete pred ustvarjalno blokado?
Spat grem. Vedno, ko kaj pišem in ne vem, kako naprej, grem spat. Tudi če samo za 30 minut, samo da se popolnoma odklopim od ustvarjalnega problema oziroma blokade, ki je pred mano, to vedno pomaga. Pomaga tudi kakšen dolg sprehod.
Ko zjutraj vstanete in se pogledate v ogledalo, kaj vam šine skozi misli?
Nobena žavba mi ne pomaga!
Kakšni ljudje vas privlačijo?
Privlačijo me ljudje, ki življenja in predvsem sebe ne jemljejo preveč resno. Z njimi se najbolj razumem. Ugotavljam pa, da je takšnih zelo malo, kar me ob tempu življenja in vsakodnevnih pritiskih niti ne preseneča! Zato pa to kakovost toliko bolj cenim in spoštujem. Zame je to izkaz neke notranje trdnosti oziroma vere, da je nekaj v človeku, ki je vendarle nad vsemi tegobami.
Zakaj Slovenci tarnamo, kako je slabo tukaj, pa imamo toliko uspešnih, pametnih posameznikov. Kje se zatakne?
Mislim, da je povsod po svetu enako. Pri nas ni nič slabše. Edina razlika je ta, da nas je malo in problem neuveljavljenosti pride hitreje na dan. Je pa res, da je tudi pri projektih pomembno, da imaš dobro ekipo, in morda je v Sloveniji samo manjše število ljudi, s katerimi se da resnično delati, ustvarjati, v tujini pa je ta 'bazen' večji.
Kaj je za vas ljubezen? Ste oz. znate biti zajubljeni?
Ljubezen radi zamenjujemo z osebno navezanostjo na eno osebo. To nam je Hollywood vcepil v glavo, ampak mu ne smemo zameriti, ker nam je po drugi strani dal veliko dobrih filmov, s katerimi smo metali stran svoje dragocene ure. Prava ljubezen pa se mi zdi sposobnost nenavezanja na osebo oz. karkoli. Navezovanje na ljubljeno osebo samo dodaja težo lastnemu egu, in to se vedno konča s težavami.
Projekti so povezani s financami. Pa vendar, če ne bi bili omejeni – kaj bi bil tisti sanjski projekt, ki bi se ga lotili?
Moj sanjski projekt bi bil kakšen filmski spektakel. Akcijski film, kakršnih nismo vajeni pri slovenski produkciji. Huda akcija s streljanjem, prizori dirkanja, pregoni po ulicah, pretepi. Nič zgodbe, samo akcija in huda glasba in huda zasedba. Morda bi vmes presekal s kakšnim prizorom mačjih mladičev, drugače pa sama akcija.
Besedilo: Tina Kincl // Fotografija: Arhiv Planet Tv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču