Potem ko je bil v zadnjih mesecih smučarski as Jure Košir velikokrat pod drobnogledom medijev, se je revija Story z njim sestala v nekoliko drugačnem ozračju. Zdaj, ko napovedi kažejo, da je kriza za nami, smo z Juretom hoteli spregovoriti o njegovi poslovni poti, začetkih, ovirah in spremembah, ki jih je v tem času moral sprejeti. Sestali smo se 'na kraju zločina', v njegovi športni trgovini Forma F + v prestolnici, kjer smo se na lastne oči prepričali, kakšen šef je pravzaprav ljubljenec slovenskega občinstva ...
Story: Že od začetka kariere vas poleg športnih uspehov spremlja tudi zanimiva poslovna pot. Zanima me, kdaj se je v vas pravzaprav razvila želja, da bi nekoč imeli svoj posel?
Prav gotovo je to povezano z zadnjim delom moje kariere, ko sem začel razmišljati o tem, kaj bi rad počel po tem, ko bom končal. Ko si mlad športnik, ne razmišljaš veliko o prihodnosti, ampak samo o trenutnem napredovanju in čim boljših rezultatih. Ko pa se pot športnika zaključuje, je treba pomisliti, kaj je tisto, kar bi te vsaj toliko veselilo, kot te je šport. Imel sem srečo, da sem imel okrog sebe ljudi, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so me zanimale, in sem se takoj, ko sem leta 2006 končal kariero, intenzivno vključil v različne poslovne dejavnosti. Večina je bila uspešnih, nekatere pa so bile tudi napaka. Ampak, kot rečeno, predvsem nisem hotel sedeti križem rok in obtičati doma. Zdi se mi, da je kariera športnika tako intenzivna, da moraš tudi potem ohraniti podoben tempo.
Story: Ravno to sem hotela vprašati. Ko sem zadnjič o podobni temi govorila z Brigito Langerholc, sva govorili tudi o tem, kako težko je, ko športnik konča kariero. Če prav razumem, ste potem vi to 'praznino' zapolnili prav s poslovnimi podvigi, kajne?
Mislim, da ja. Vsak, ki se je s športom aktivno ukvarjal in ki je bil del nekega discipliniranega programa treningov in tekmovanj, je dobil neko šolo discipline in reda. Pri športu je tako, da se vse pozna in ni poti do uspeha, v katero ne bi vložil reda in discipline. In to se seveda prenese na druge vidike življenja. Zato je v redu, da se tudi otroci srečujejo s športom, ker jih nauči delovnih navad.
Story: Sicer pa se po vaših športnih stopinjah odpravljajo tudi otroci, kajne? Kako pogosto vas vprašajo za kakšen nasvet ali pomoč pri treningu?
Res je. Punci trenirata umetnostno drsanje, sin pa košarko. Nočem jim soliti pameti, če me pa kaj vprašajo, jim z veseljem dam nasvet, tudi sam rad športam z njimi, nimam pa ambicij po vrhunskih rezultatih, ker vem, kako težko je in koliko sreče moraš imeti, da do vrhunskosti prideš. Bolj se mi zdi pomembno, da se otroci gibajo in imajo prek športa neko dodatno zaposlitev, ker je to zelo dobro.
Story: Vašo hčerko Aniko smo pred kratkim lahko videli v reklamnem videu. Deklica je torej že stopila na prava pota - tako športna kot tudi marketinška. Verjetno je to poseben občutek, poln ponosa ...
Šlo je za veliko francosko podjetje, ki je snemalo oglas v Sloveniji in je iskalo deklice, drsalke njene starosti. Na klub je prišlo vabilo za avdicijo, kjer je dobila vlogo. Pa ne zaradi mene ali kogarkoli drugega, ampak zato, ker je bila dobra in ker so jo izbrali. Kakorkoli, odlično se je izkazala in video se zdaj veliko predvaja v Franciji in Španiji. Celo Vid Kavtičnik, ki igra rokomet v Montpellierju, me je poklical in vprašal, ali je to naša 'tamala'.
Story: Kaj pa, če primerjava Jureta iz leta 1991 in Jureta iz današnjega časa, kakšne spremembe bi v največji meri opazili?
Takrat smo šli po zraku. Bil sem 20-letni fant, ki je bil drugače energetsko napolnjen, kot štiridesetinnekajletnik. (smeh) Vseeno mislim, da v meni je še vedno veliko zanosa in da še vedno z veseljem delam stvari, ki me zanimajo. Če pa govoriva o spremembah, sem v zadnjih letih začel bolj paziti na svoje fizično stanje. Mislim, da sem že prišel v tista leta, ko je treba to narediti, čeprav sem bil športnik.
Story: In če sva aktualna ... Kako ste spremenili svoje življenje?
Ko sem nehal trenirati, sem hitro padel v nerednost. Nisem treniral in začel sem opažati, da se moje telo spreminja in da me vse boli. Bil sem v slabšem stanju kot prej, ko sem treniral. Mislim, da se moraš vedno z zmernostjo lotiti stvari. Tako pri jedači, pijači, žuriranju kot tudi pri treningu. Zdrava pamet mora biti pri vseh stvareh. Nisem zagovornik pretiravanj in ekstremov, sem pa zagovornik tega, da je vseeno treba svoje življenje oblikovati okrog skrbi zase.
Story: Mislim, da je dosti deklet, ki sledimo Alenkinemu zdravemu načinu življenja. Koliko tega pa ste sami ponotranjili?
Vsekakor sem ga. S tem, ko se je ona poglabljala v te stvari, sem se tudi sam veliko naučil. In seveda je pomembno, kaj vnašamo vase, koliko se spočijemo, koliko treniramo, pazimo nase ...
Story: In ko sva prej govorila o zmernosti, zabavanju ... Ste se tega držali tudi, ko ste s smučarskimi kolegi pri dvajsetih šli na priprave? Predstavljam si, da je bilo z Albertom Tombo kar zanimivo žurati ...
Seveda se nam je kdaj 'odpililo', ampak smo bili kljub vsemu profesionalci. V nepravih trenutkih se ni nikoli nobenemu 'odpililo'. (smeh) Ko je šlo zares, je šlo zares. Se pa nam je 'odpililo', seveda, in tudi zdaj se nam še vedno kdaj pa kdaj. Mislim, da je prav, da si ljudje dajo duška. Pa tudi ni ravno nujno, da se sprostiš z alkoholom, saj se tudi s športom lahko. Ampak ja, kar se pa zabave tiče ... 'Fajn' je početi tisto, kar te naredi veselega.
Story: Lahko torej sklenemo, da znate smučarji dobro 'žurati'?
Vsekakor imamo dobre zabave. (smeh)
Story: In če govoriva o tem, da športnik oblikuje neko svojo blagovno znamko, tako, kot ste to storili vi, in morda to primerjamo s kakšnimi zgledi iz tujine ... Pri nas vseeno ni toliko manevrskega prostora in možnosti za uspeh. Ko ste sami začeli delati to, po kom ste se takrat zgledovali?
Odkrito povem, da nisem imel pojma o tem, ko sem bil star 20 let. Bil sem mladinski svetovni prvak in na hitro sem prišel na mednarodno smučarsko sceno. Nisem imel pojma, kako se tem stvarem streže, ampak sem imel veliko srečo, da sem zelo mlad podpisal z agencijo AMG, ki je bila takrat največja športna marketinška agencija na svetu in s katero smo se dogovorili glede veliko sponzorstev. Poleg tega pa so me res veliko naučili, predvsem o obnašanju. O tem, da je del športa tvoj nastop na prizorišču, da je pa veliko tistih obrobnih stvari, ki so zelo pomembne, če želiš zgraditi svoje ime. V Sloveniji smo seveda omejeni s prostorom, sredstvi, marketinškim potencialom, in uspešni so tisti slovenski športniki, ki so si ustvarili ime v tujini. Vedno sem zelo vesel, ko vidim koga, ki mu res uspe postati razpoznaven, in takrat lahko športnik računa na večje dogovore predvsem z mednarodnimi podjetji. Osnova pa so, kot vedno, dobri rezultati. Navijače, ki jih spremljajo, zelo zanima, kako se ob uspehih in neuspehih odzovejo športniki.
Story: Kako velika ekipa pa je takrat, na začetku, 'ustvarjala' Jureta Koširja?
Imel sem več različnih agentov, ki so delovali za to agencijo. To je bila ogromna organizacija, ki se je pojavljala skoraj v vseh športnih disciplinah, poleg športnikov pa je zastopala tudi umetnike. Mislim, da je Anže Kopitar povezan z agencijo, ki v Ameriki zastopa vrhunske športnike in filmske igralce. To je strogi posel, je nekakšen servis za izbrance. V to pa je vključeno praktično vse - od zavarovanj do svetovanj pri dogovorih, šolanja ...
Story: In ko smo že pri šolanju, sami ste imeli tudi izobraževanja s področja stika z novinarji, kajne?
Na neki način ja. Morda si kdo predstavlja tisti klasični način, jaz pa sem bil deležen šolanja v smislu, da so me naučili, kako moraš reagirati tudi, če ti kaj ni všeč. Toda tudi takrat, ko nisi razpoložen, moraš ostati profesionalen in sodelovati pri stvareh, ki so pomembne. Enkraten primer tega se mi zdi Lindsey Vonn, ker je izjemno profesionalna. Prav učili bi se lahko od nje. Tudi če izgubi tekmo, si nadene obraz, ki je strogo profesionalen in je na uslugo. Ker ve, zakaj je tam. Ustvarila si je smučarsko ime, ki je tako v Ameriki kot tudi v svetu zelo prepoznavno.
Story: Kaj pa zdajšnji mladi športni upi? Imajo tudi podobna izobraževanja?
Zdaj je tako, da s prihodom družbenih omrežjih lahko tudi sami veliko komunicirajo z občinstvom in se to ne dogaja samo prek novinarjev. Če tako pogledamo, imajo največje zvezde športa tudi s tega področja svetovanja, ker ti hitro lahko kaj uide iz rok. Vse je pod nadzorom. V mojih časih tega ni bilo in zdaj se mi zdi, da je še bolj pomembno, kako se mladi športniki izobrazijo, da bodo pravilno ustvarjali svojo blagovno znamko.
Story: Pa mislite, da bi se za vas lahko odvil še boljši scenarij, če bi vaša zlata leta sovpadla s tem časom in omenjenimi komunikacijskimi sredstvi?
Vesel sem, da je bilo tako, kot je bilo. Nismo potovali z računalniki, na začetku tudi mobilnikov nismo imeli in je bilo vse malce bolj romantično. Zdaj, kot slišim, so na turneji športniki večinoma po sobah in se vsak ukvarja s svojim 'notranjim' svetom ter ustvarjajo tisto, kar ustvarjajo. Včasih pa je bilo vseeno malo bolj romantično, z več druženja, več debate ...
Story: Večja prijateljstva?
Verjetno res. Mi smo bili zelo povezani in zelo dobra ekipa smo bili.
Story: No, če skočiva na sedanjost. Zdaj je v vašem svetu veliko več kot le bogata preteklost in športna trgovina, v kateri sva, kajne?
Res je, da se sicer največ ukvarjam s prodajo v trgovinah Forma F + ter z distribucijo za sosednje dežele, kar seveda zahteva veliko truda. Sicer pa me zelo veseli tudi ta drugi del, ki ga opravljam z nekdanjim agentom, s katerim se ukvarjava s športnim marketingom in organizacijo športnih dogodkov, zastopanjem športnikov in podobno. Klasična agencija za servis športnikov ...
Story: Katere športnike pa zastopata?
V tem trenutku so to večinoma smučarji, nekaj pa jih imamo tudi v hokeju. Od smučarjev so pri nas Boštjan Kline, Maruša Ferk, Andrej Šporn, Rok Perko ... Delali smo pa tudi športne dogodke, na primer hokejske tekme v areni v Pulju, pa Ski Legends, na kateri je bilo enkratno, projekt pa že čaka na ponovni zagon ... Zelo lepe možnosti se nam kažejo. Imamo izdelan koncept, ki je bil zelo popularen - športno prireditev smo povezali s koncertom in ljudje so bili navdušeni. Takšna prireditev je bila sicer uspešna že štirikrat. Trikrat v Sloveniji in enkrat v tujini. Velika možnost je, da bomo šli gostovat na Kopaonik v Srbijo. Takšne stvari me zelo zelo veselijo.
Story: Kaj pa je bila najtežja stvar na vaši poslovni poti?
Mislim, da obdobje med 2010 in 2014, ker smo v tem času zabeležili precejšen upad prodaje. Tudi pri nas se je poznalo tako, kot se je v vseh segmentih posla. Treba je bilo spremeniti in prilagoditi veliko stvari in konec koncev tudi zdržati ter delati še bolje. Se pa stvari obračajo na bolje in mislim, da se iz takih trenutkov lahko veliko naučimo. Nobena pot ni čisto strma, na njej je veliko stopnic in zavojev.
Story: Ravno to sem hotela vprašati - kako se je ta kriza odrazila v vašem poslovanju?
Odrazila se je čisto konkretno v prodaji z zmanjšanim prometom in pa tudi v športnem poslu pri vseh športnih panogah. Pogodbe, sponzorstva ... To se je precej znižalo, in to v vseh športih.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
