Po mestnih ulicah lahko na različnih lokacijah opazimo veleplakate, na katerih pozira simpatični svetlolasec v elegantni obleki. Ne, to ni nova slovenska manekenska zvezda, temveč eden naših najuspešnejših alpskih smučarjev vseh časov – Jure Košir.
Poleg vseh aktivnostih, s katerimi se ukvarja, je zdaj sprejel še vlogo ambasadorja za Slovenijo hrvaške modne znamke Galileo, ki na enem mestu ponuja vse, kar sodoben moški potrebuje, od oblačil in obutve pa vse do modnih dodatkov.
No, čim manj oblačil na sebi pa je od njega zahteval nedavni dopust v sončni Turčiji, kjer se je spočil in si napolnil baterije. Še ne dolgo od tega, ko je izstopil iz letala, si je vzel čas za intervju za našo revijo. Pogovarjala sva se, med drugim, o njegovem športnem pokoju, ki je vse prej kot to, o njegovih treh otrocih, ki so že prestopili prag pubertete ali pa so tik pred njo, ter o tem, kako se kot očka spopada s tem pomembnim prehodom v odraslost.
Jure, kako je bilo stopiti v vlogo manekena, kakšna je vaša izkušnja?
Bilo je zelo profesionalno organizirano, klasično modno fotografiranje, slikali smo v Zagrebu, kjer imajo sedež podjetja.
Je bilo to vaše prvo snemanje?
Ne, imel sem jih več, vendar bolj v smislu športne mode za moje opremljevalce in sponzorje oblačil.
Koliko vam pomeni moda?
Nisem njen suženj, mi je pa v določeni meri zanimiva in sem seznanjen z modnimi trendi.
Nosite tudi elegantne obleke?
Tudi, saj je kar nekaj priložnosti in dogodkov, ki se jih udeležujem in zapovedujejo elegantni kodeks. To sicer ni moj slog, moj slog je športna eleganca, v kateri se najbolje počutim. In tudi pri Galileu imajo 'casual' modo, ampak poudarek dajejo na svečano eleganco.
Kaj sicer počenete zdaj, ko ste v smučarskem pokoju?
Večinoma stvari, ki so povezane s športom. Delam kot ambasador za določene blagovne znamke, ukvarjam se s trgovino, saj sem solastnik podjetja, in pa s športnim marketingom, organizacijo športnih dogodkov ter zastopanjem športnikov.
Kako pogosto še stopite na smučke?
Veliko, sploh letos. Zima je zame zelo zaseden čas, ker je veliko smučarskih aktivnostih, s katerimi sem povezan. Imam projekt na Japonskem, ki se ga udeležim vsako zimo. Sodelujem tudi s smučarskim središčem Krvavec, ki dela zelo uspešne projekte. Sem ambasador akcije Šolar na smuči, ki jo delam skupaj s Krvavcem. Z njo poskušamo čim več četrtošolcev brezplačno pripeljati na sneg, na smučišče. Letos je bila akcija izvedena že tretjič in je zelo uspešna. Dan na snegu je tako preživelo okrog tri tisoč otrok.
Koliko pa so mladi danes zainteresirani za smučanje?
Smučanje ima v Sloveniji zelo bogato tradicijo in ugled. Se je pa danes mladim veliko težje ukvarjati z alpskim smučanjem.
Ker je najbrž tudi velik finančni zalogaj?
Da, kar precejšnji zalogaj. Če je motivacija tako otrok in staršev, se najdejo načini, ko lahko tudi z ne previsokimi stroški otroka spraviti na visoko raven v alpskem smučanju. Je pa odvisno od tega, koliko je otrok zainteresiran in pa koliko se starši žrtvujejo za to. Alpsko smučanje je res šport, kjer se morajo starši v zgodnji mladosti veliko žrtvovati, saj je ogromno prevozov in ne prostih vikendov. To ni dvoranski šport, logistika je povsem drugačna.
Pa tudi oprema je danes vse dražja ...
Če res želiš nekoga naučiti smučati, se da kupiti tudi rabljeno opremo. Vseeno se malo preveč poudarjajo ti stroški, obenem pa imajo otroci telefone za ne vem koliko denarja. Pa ne govorim samo za alpsko smučanje, ampak za šport na splošno. Treba se je zavzeti in otroke res seznaniti s športom, aktivnostmi in gibanjem, saj tega manjka. V zadnjih 20, 30 letih se je življenje spremenilo in moramo promovirati gibanje in šport, saj je to za otroke zelo pomembno. Pa ne samo za otroke, tudi oni zrastejo v odrasle osebe in vemo, kako fino je, če je človek aktiven.
Tudi vaši otroci trenirajo?
Moji trenirajo, ja. Hčerki sta bili obe umetnostni drsalki, srednja se je zdaj bolj usmerila v ples in petje, starejša pa trenira balet in je sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet. Sin je zelo intenzivno v košarki, saj je pri klubu Slovan, kjer je zelo zagnan in ima veliko veselja.
Ste ga morda usmerili tudi v smučanje?
Sem poskušal, ampak veliko ljubša mu je žoga.
Glede na to, da imajo Alina 14 in pol, Anika 11 in Jalen devet let, kako se spopadate s puberteto, ki je že zakorakala v vaš vsakdanjik?
Po svojih najboljših močeh. Bi si želel, da bi imel tako jaz kot tudi otroci kdaj več potrpežljivosti. Ampak mislim, da kar v redu sprejemamo to fazo.
Pridejo vmes tudi najstniške težave?
Pridejo, ja, ampak ne zdi se mi, da bi imeli neke strašanske probleme, s čimer sem zelo zadovoljen. Nimam se kaj pritoževati, treba jih je sicer opominjati na določena opravila in dolžnosti, ampak tako je. Nikakor pa se ne bom pritoževal za nobeno stvar, ker so zelo pridni otroci.
Pravkar ste se vrnili z enotedenskega dopusta v Turčiji, po vaši zagoreli polti sodeč, je bilo tam zelo sončno. Kako ste se imeli?
Zelo v redu, res je bilo toplo in sončno, medtem ko je bilo tukaj hladno in deževalo.
So otroci uživali?
Seveda, njim je že samo to dogodek, da kam gredo, na kakšen izlet, potovanje ...
Na Instagramu ste prvič objavili fotografijo s svojo novo partnerico Simono, nam lahko kaj več zaupate o vajini vezi?
Vse je evidentno po slikah ... to je vse, kar lahko rečem na to temo.
Barbara Majič
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec