Jure Poglajen in David Zorko z vozički na grški otok Lezbos

Jure Poglajen in David Zorko z vozički na grški otok Lezbos (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Jana
16. 5. 2018

Brežiški zobozdravnik, ki gre z otroškimi vozički pomagat begunskim družinam na grški otok Lezbos.

Jure Poglajen se že tretje leto s partnerjem Davidom Zorkom v duhu dobrodelnosti vrača na grški otok Lezbos, ki sta ga prvič obiskala leta 2015, v času, ko se je v osrčju Evrope razplamtela begunska kriza. Namesto poležavanja na peščenih plažah sta izbrala pomoč beguncem, ki so prestrašeni, zmedeni in obupani zbežali pred vojno ter nasiljem. Za izjemno dejanje je bil Jure Poglajen tudi nagrajen.

A brežiški zobozdravnik si ni predstavljal, da bo tudi leta 2018 ta enaka pomoč še vedno potrebna. »Bolj sem si predstavljal, da bomo lahko zbirali denar za obnovo kakšne šole v Siriji. Pa je vojna še vedno prisotna. Mislim pa, da je to šele začetek. Promet, industrija in živinoreja še vedno onesnažujejo okolje in le vprašanje časa je, kdaj bomo priča množičnim selitvam zaradi podnebnih sprememb. In takrat nam rezilna žica na meji ne bo veliko pomagala. Nočem biti pesimist, želim pa spodbuditi ljudi, da začnejo spreminjati navade in politike, da bi bilo okoljevarstvo ena najpomembnejših zadev v političnih programih. Če ne bomo živeli v zdravi naravi, nam gospodarska rast ne bo veliko pomagala,« je kritičen Poglajen.

Ni slabe oblike prostovoljstva

Ljudje svojo dobrodelno plat navadno kažemo tako, da pomagamo pasivno – z donacijami. Tudi Jure Poglajen je ljudem v stiski rad pomagal tako, čeprav se je že tudi kot študent vključeval v aktivno prostovoljstvo. Resneje pa je kot prostovoljec začel delati skorajda čez noč. »Obe obliki prostovoljstva sta zelo pomembni. Brez ljudi, ki aktivno delujejo, se različne kampanje ne bi začele. Po drugi strani pa kampanje ne bi bile uspešne, če jih z različnimi vrstami pomoči ne bi podprli pasivni prostovoljci, kot jih imenujete. Nobene oblike prostovoljstva ne vidim kot boljšo ali slabšo,« meni Poglajen. Pomoč beguncem je prišla po naključju, dobesedno na dopustu, se spominja Poglajen. »Najprej je bil namen pomagati bolj pasivno, a še vedno uživati na dopustu. Ko pa se na obalah, kjer naj bi se nastav­ljali sončnim žarkom, pred tvojimi očmi odvija človeška tragedija, ko se v morju, kjer naj bi se v poletni vročini ohladili, pred teboj utapljajo ljudje, ne moreš biti več zgolj opazovalec. Ne razumem, zakaj človek ne bi pomagal nekomu samo zato, ker ni iz Slovenije. Je življenje otroka, moškega ali ženske vredno manj, kot je vredno življenje otroka, moškega ali ženske iz Slovenije? Smo Slovenci in Slovenke večvreden narod? Mar nismo vsi državljani istega sveta?« se sprašuje Poglajen.

Razmere še vedno katastrofalne

Jure Poglajen nam pove, da ima ves čas na voljo informacije o dejanskem stanju na gršem otoku Lezbos, saj ima tam že od leta 2015 stik s prijateljsko fundacijo Starfish. Pove nam, da je na tem grškem otoku trenutno približno osem tisoč beguncev, šest tisoč jih je nastanjenih v begunskem centru Moria, ki ima daleč premajhne kapacitete – le za dva tisoč ljudi. Od tega je tam več kot tisoč otrok in 170 mladoletnih oseb brez spremstva. »Ljudje živijo v nemogočih življenjskih in higienskih razmerah. Višje temperature in mirnejše morje pa sta razloga, zakaj spet prihaja do povečanega števila prihodov. Med glavnimi razlogi, da ljudje še vedno bežijo, sta predvsem nadaljevanje vojne in vplivi podnebnih sprememb. Namesto da bi ljudi lahko po tolikem času pospremili nazaj v njihovo domovino, kjer bi se postavili na noge, je tok ljudi še vedno v isto smer ali pa jih na silo izženemo, ker so rojeni v napačni državi. Še vedno tam vladajo beda, boj za življenje, strah, žalost, čakanje, bolečina in smrt,« pojasnjuje.

Jure Poglajen: Ali nismo vsi državljani sveta?

Otroški vozički

Ni ravno običajno, da bi se zbrana sredstva namenila za nakup otroških vozičkov. Zakaj ravno vozički, nas je zanimalo. »Ne gre za prestižno zadevo. Voziček ni le prevozno sredstvo otrok. Otrokom daje zavetje, posteljo, mir. Iz katastrofalnih življenjskih razmer v begunskem centru lahko starši otroke odpeljejo na svež zrak, poln novih vonjav, zvokov in občutkov,« razloži Poglajen. Prvi meseci življenja so ključni za poznejši razvoj otrok, nam je pojasnila razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. »Če skupina staršev z otroki odide na sprehod, se med njimi pletejo nevidne vezi, ki jih odrasli ne opazimo. To izjemno dobro vpliva na razvoj otrok. Poleg vsega pa se lahko mati odmakne od velike skupine, v kateri je prisiljena bivati, v intimo, kjer z otrokom preživita lepe trenutke in se med njima plete močna vez.«

Odprava na Lezbos

Z akcijo Otrokom sveta so zbrali 20.420 evrov. »Za 300 vozičkov potrebujemo s količinskim popustom 15 tisoč evrov. Preostali denar, torej 5.420 evrov, poleg tega pa bo prišel še denar donacij prek SMS-sporočil za april, pričakujemo pa tudi donacijo večjega pokrovitelja dobrodelne prireditve, ki bo ostala pri UP-orniku, namenili pa jo bodo pomoči potrebnim državljanom sveta v Mariboru,« razloži Poglajen.

Z odzivi so bili zelo zadovoljni. »Veliko ljudi je poslalo dobrodelno sporočilo, veliko posameznikov in podjetnikov je nakazalo denar na bančni račun in napolnili smo dvorano v hotelu Habakuk – prišlo je okrog 600 ljudi.« Ta četrtek, 17. maja, odhajajo na grški otok. »Imeli bomo nekaj več kot dva dni časa, da vozičke predamo. Večino vozičkov bomo dali družinam v begunskem centru Moria, nekaj jih potrebujejo tudi v dveh drugih centrih. Odprava bo kratka, zato želimo čim več zadev načrtovati vnaprej, da bomo dovolj učinkoviti.« Bodo sami razdelili vozičke? »S pomočjo veleposlaništva Republike Slovenije v Atenah smo uredili dostop do begunskega centra. Pri razdelitvi nam bo pomagala fundacija Starfish. Vstop v begunski center je bila ena pomembnejših zadev v tej kampanji, saj želimo, da vozički pridejo v prave roke do končnega uporabnika in s tem še naprej zagotovimo zaupanje vsem, ki so darovali denar.« Srečno pot!

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Osebni arhiv

Priporočamo