Jure Sešek: Mogoče sem si naložil preveč

Jure Sešek: Mogoče sem si naložil preveč (foto: osebni arhiv ) osebni arhiv
Vir: Lady
16. 8. 2018

Radijski in televizijski voditelj Jure Sešek je izkoristil nekaj prostih trenutkov in oddih s svojo družino preživel v Rimskih termah. Vsestranski umetnik, ki ga lahko spremljamo tudi na odrskih deskah muzikala Mamma Mia in predstavi Lepo je biti muzikant, nam je zaupal, kako preživlja počitnice v družbi svoje partnerice Urške in treh sinov.

Jure, preden 'napadem' z vsemi vprašanji, ne morem mimo Mamme Mie. Ravno te dni je na velika platna kinematografov prišel drugi del filma. Ste si ga ogledali?

Žal še ne. Vesel sem bil vabila na premiero, a je bila na sporedu ravno takrat kot naša predstava v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Letos uspešno slavimo 65 let Avsenikove glasbe s krstno izvedbo predstave Lepo je biti muzikant. Avsenik je imel pač prednost pred skupino ABBA. Žena Urša, ki je film videla, je bila navdušena, kolegi iz Mamma Mie tudi. Film, ki si ga bo torej treba ogledati.

V bistvu ste tako s filmom kot tudi z muzikalom zelo povezani. Konec avgusta bo, mislim da, v Portorožu, potem pa še nekaj izvedb vse do decembra. Boste zraven?

V lepe cunje in pisan kostum Sama se preoblečem takrat, ko Uroša Smoleja obveznosti potegnejo drugam. Vedno znova sem vesel nastopa, energije ekipe in predvsem navdušenja gledalcev. Mamma Mia je gotovo nekaj zelo posebnega v svetu muzikalov in hvaležen sem priložnosti, da lahko postanem del te za slovenske odre neverjetne zgodbe. Kako bo z Uroševimi termini in priložnostmi zame v naslednjih mesecih, še ne vem. Do zdaj sem se v vlogo enega od Sophiejinih očetov lahko prelevil približno 30-krat. Nepozabno!

Nekje sem zasledila, da ste ljubitelj Broadwaya, kjer sta si z ženo Uršo ogledala muzikal tudi v živo. Mi zaupate kaj o tem?

Radi potujemo. Med potjo v New York sva si res ogledala predstavo na Broadwayu. Izbrala sva prav Mamma Mio in bilo je prima! Navdušila naju je izvedba v živo, prepričali so naju glasbeniki in igralci. Seveda, v tistih gledališčih gre pač zares! Sicer pa so nas v Londonu prepričali tudi Levji kralj, muzikal Motown, predvsem pa Les Miserables. Nekaj najlepšega, kar sem videl do zdaj! Zgodba, ki ostane, glasba, ki navduši. Vse to pač mora biti resnica, drugače bi ne polnili gledališč že vrsto let. Večer za večerom. Upal sem, da bodo Nesrečnike letos predstavili v mariborski operi, pa se je zataknilo. Ja, bo treba na pot, ni druge. Že brskam za poceni vozovnicami v London. (smeh)

Na katera potovanja imate najlepše spomine?

Navdušijo nas narava, drugačnost od naših dolin in vrhov, predvsem pa srečanja z ljudmi. Zato najprej pomislim na prijatelja Mira Medveda in njegove, na Minnesotto, ki je bila nekajkrat tako lepo zavetje našim popotniškim željam. Sam sem navdušen nad prostranostjo Združenih držav Amerike, lepoto njihovih parkov, prijaznostjo ljudi ... Mnogo stereotipov o deželi čez veliko lužo se je s prvim obiskom sesulo v prah. Portugalsko imamo radi zaradi prijatelja Marca in njegove družine. Pravzaprav se z omenjenima družinama kar lepo izmenjujemo. Enkrat oni spoznavajo Slovenijo, drugič jo mi mahnemo v svet. Prijateljski 'couch surfing'. Vsi smo polni lepih spominov na Madeiro, cvetoče poljane, visoke klife, moč oceana in preprostost ljudi. Lani smo odkrivali Šrilanko, pred leti Egipt, z avtom vandramo, kakor daleč gre. Sem in tja jo z ženo mahneva sama. Kakšni so spomini na Kubo ... Urša ima rada naravo, jaz raje odkrivam velemesta. Res nimamo slabih spominov na naše poti, raje uživamo v lepih in se vedno znova zavedamo, da pogosto dobiš prav tisto, kar daješ. Pokušamo biti prijaz­ni z gostitelji, domačini in prijaznost vedno znova tudi dobivamo. Ni lepšega kot odkrivati svet. Potovanja so zakon! Posebej če nam uspe družinsko odriniti na pot, ki nas vedno znova poveže!

Kaj pa počitnice? Glede na to, da smo že začutili moč poletja. Kje najraje preživite dopust?

Nismo zahtevni. Radi imamo slovensko obalo, kak sosedov zaliv ali počitniške dni, ko jo mahamo na enodnevne izlete po Sloveniji in zamejstvu. Zjutraj na pot, kolesa na streho, nahrbtnik v prtljažnik in hop ... Na Obalo, v Savinjsko dolino, na Koroško, do Vrbskega jezera ali ... Kamorkoli, da smo le skupaj in zdravi! Radi imamo morje, navdušeni smo nad Bohinjem in Bledom. Kak teden dopusta pa radi izkoristimo še za kakšno potovanje. Lani poleti smo odkrivali Češko. Super je! Pa motor! Ni ga čez ovinke v hrib, razgled z motocikla ...

Kako pa ste dopust sami preživljali s svojimi tremi fanti, ko so bili še mlajši? Je bilo naporno?

Ne, sploh nimam v spominu, da bi bilo kdaj naporno. Res ne! Vedno in povsod smo se imeli super. Bolj naporno je bilo doma. (smeh) Saj veste, na dopustu po navadi ni delovnih nalog, brez njih pa je tudi možnost kakšnega kreganja veliko manjša. Še danes z Uršo opažava, da so fantje posebej povezani in uvidevni drug do drugega in do naju, ko se odpravimo na kakšno pot. Morda smo tudi zato tako radi popotniki.

Katero letovišče vam je bilo do zdaj najbolj všeč in bi lahko rekli, da se boste tja zagotovo še vrnili?

Veste, žena Urša nas pred vsako potjo vzame v roke in reče: "Zdaj pa tako, fantje! Imeli se bomo tako, kot si bomo naredili!" Kar pomeni: če bomo sami poskrbeli za to, da se bomo imeli lepo, potem tako tudi bo! In mislim, da nam je tak odnos do vsega vedno znova pomagal. Povsod, prav povsod smo se imeli odlično! Vrnil bi se ... kamorkoli. Na plažo pri svetilniku v Izoli ali pod palmo na peščeni obali na Kubi. Najraje pa k prijateljem v Ameriko, na Portugalsko ali na Dunaj. Aha, sprašujete za letovišče? Hm! Laguna Vista v Šarm El Šejku je bila čudovita. Bolje decembra kot zdajle, po moje.

Se spomnite mogoče kakšne zanimive dogodivščine s potovanja na morju? Kaj je tisto prvo, kar raziščete, ko nekje letujete?

Družinski dnevnik bi bil gotovo poln spominov ... A kaj, ko jih ne pišemo. Še s shranjevanjem fotografij smo bolj tako tako. Na morju pač najprej raziščemo obalo, poiščemo senco, najdemo kotiček, ki bo najbolj naš. Se pa radi tudi na dopustu odpravimo naokrog, seveda! Nismo ravno zaljubljeni v zgodovino, raje gremo na plavanje kot v muzej. Priznam!

Letos ste nekaj poletnih trenutkov doživeli v Rimskih termah. Kako to, da ste za oddih izbrali toplice?

Da, v Rimske toplice smo odrinili družinsko. Za kratek čas. O, tudi toplice imamo radi. Najpogosteje jih spoznavamo z radijskimi poslušalci, za katere pripravljamo t. i. Mini počitnice. Tokrat smo se odpravili v terme, ki so res nekaj posebnega. Mirne, bleščeče vzdrževane, ne prevelike in ne premajhne. Navdušili sta nas prijaznost osebja in lepota objektov. Radi imamo savno in imeli smo srečo, da vreme ni bilo najlepše, dan nikakor prevroč. Čudovit svet savn imajo. Vsi smo uživali, čeprav so leta naših fantov precej netopliška. Pa vendar, vsem je bilo všeč!

Nekje sem slišala, da ste imeli nekaj zdravstvenih težav. Je to res ali so zgolj govorice?

Oboje je res! Pred tedni sem imel precej hude nenadne težave, odbrzel na urgenco, odležal nekaj dni v bolnišnici, o infarktu pa ni bilo ne duha ne sluha. Danes imam vrsto izvidov, ki hvala Bogu govorijo o moči srca in čistih žilah, dobil pa sem tudi vrsto nasvetov, da se moram naučiti reči: "Oprostite, ne morem." Telo me je opozorilo, da ni ravno najmlajše, da sem malo pozabil nanj in mu po drugi strani naložil preveč skrbi. Drži pa, da se govorice širijo hitreje od plamena v poletni vročini. Še sam sem bil presenečen, ko sem ob vrnitvi domov z različnih koncev slišal, kaj vse mi je in koliko hudega me je zadelo. O, pišuka ... Ne verjemi govoricam, je lahko še eden izmed naukov v tej zgodbi, ki mi je dala misliti. Po domače rečejo: "Pošteno sem se ustrašil za svojo ta zadnjo!" No, po domače rečejo celo nekoliko drugače, kajne? Pa saj ni važno, da se bom le česa zdravega naučil iz te štorije. Priznam, ni bila najbolj prijetna, a je minila, kot vse na tem svetu ... Nimaš kej, šibamo naprej!

Glede na to, da imamo še nekaj ted­nov poletja, kaj načrtujete v preostanku avgusta in kakšne načrte imate za jesen?

Najprej nas čaka še nekaj ponovitev uspešne in pogosto razprodane predstave Lepo je biti muzikant. V zadnji polovici meseca jo mahnemo na morje, malo na kolo in še kam. Upam, da nama uspe za dan ali dva sesti na motor in jo mahniti k sosedom. Jeseni pa se bo treba začeti pripravljati na mnogo projektov, ki jih snujemo na radiu, ki se bliža srebrni oblet­nici, se posvetiti pripravi sezone in koncertov vokalne skupine Krila, tu bodo nove akcije v gledališču, povezovanje prireditev, upam na kakšno Mamma Mio ... Uf, pa smo spet tam! Kaj pa srce in obljuba, da bom sem in tja rekel tudi: "Oprostite, ne morem!" Ne vem. Upam, da mi bo tudi v prihod­nje uspelo združevati vse, kar imam rad. In tega je res veliko. Življenje, rad te imam!

Besedilo: MIMA // Fotografija: osebni arhiv

Priporočamo