Vsestranski umetnik, radijec, voditelj in igralec Jure Sešek se je razveselil novega filma Mamma mia, ki je prišel na filmska platna. Kot igralec je namreč del velike ekipe, ki muzikal uprizarja na slovenskih tleh. Jure ne uživa samo v muzikalih, kot nam je zaupal, tudi v poletju, na katero ima lepe spomine še iz svojega otroštva.
Jure v pisan kostum lika Sama vstopi takrat, ko zamenja kolega Uroša Smoleja. "Mamma mia je gotovo nekaj zelo posebnega v svetu muzikalov in hvaležen sem priložnosti, da lahko postanem del te za slovenske odre neverjetne zgodbe," prizna Jure, ki je v šovu nastopil tudi s svojim najstarejšim sinom Luko.
"Nastopiti v tako velikem, odmevnem in obsežnem projektu je bil izziv posebne vrste. Projektu sem se pridružil pozneje, ko je predstava že žela krasne odmeve, ko se je zgodba uspešnega muzikala že pošteno začela odvijati. Ne bom pozabil svoje premiere in prijaznega sprejema igralskih kolegov. Zavedal sem se, da sem moral stopiti v presneto velike škornje Uroša Smoleja. Ponosen sem, da so mi zaupali to nalogo. Uživam v njej," doda Jure.
"Ko je Luka imel več časa, je vedno nastopal v vlogi Eddyja, vesel sem bil, da sva si lahko delila oder. Pred vstopom mi je pomagal s plesnimi koraki, spodbudo in mi tako vračal nasvete, ki jih je pred leti na ljubiteljskem odru prejemal od mene. Za nama je namreč kar nekaj predstav na Studencu, kjer so Luku radi zaupali kakšne otroške, pozneje pa tudi drugačne vloge. Lepo je, ko vidiš, da otroku lahko pokažeš svet, ki v glavnem prinaša lepe reči."
Čas otroštva
Jure je nekaj trenutkov oddiha že preživel v Rimskih termah, na počitnice pa ima lepe spomine še iz otroštva. "Prvega morja, priznam, se ne spomnim. So mi pa večkrat povedali, da smo dopustovali v Biogradu na moru. Ker sem edinec, se spomnim, kako navdušeno sem čakal na sindikalno prikolico in kamp na Hrvaškem, ker smo s seboj vedno povabili še katerega od bratrancev ali sestričen. Saj veste, da Jurčku ni bilo dolgčas. Pa mi res ni bilo. Na Pagu, v Istri, na otoku Kali, v Dalmaciji ali na Veliki planini. Imel sem čudovito otroštvo, krasna starša in vse, kar mora mulc imeti, da se ima lepo! Ena A! S črtico," pove Jure.
"Rad imam morje, jezera, reke, rad imam vodo. Modra globina me ne straši, imam pa veliko spoštovanja do morja, o katerem premalo vem. Že od nekdaj se rad potapljam z dihalko. In ne bom pozabil, kakšno navdušenje me je preplavilo, ko sem odkril, da lahko izenačim pritisk in da se zmorem na dih približati svetu tam spodaj. Ne bom pozabil, kakšne podobe sem odkrival ob koralnem grebenu v Egiptu. Če bi me takrat nekdo vprašal, ali želim postati potapljač, bi takoj podpisal pristopnico za tečaj. Tisto tam spodaj je res noro lepo!"
Tudi Jure je spoznal čare otroških kolonij. "Bil sem v koloniji, eno samo poletje, se mi zdi. Niti ne vem prav dobro, kje na hrvaški obali. Spomnim se, da me je opeklo sonce, da sem imel domotožje in da sem se za silo naučil skakati na glavo. Spomnim se sadnih malic na betonski plaži in sobotne 'diskoteke' v lastni režiji. Zdi se mi, da so bile kolonije v naših časih bolj priljubljene kot danes. Naši fantje so se udeleževali nogometnih taborov v Bohinju, Luka je bil dvakrat na taborjenju s taborniki ... Sicer pa so bili čisto zadovoljni, če so del prostih tednov preživeli kar doma. Včasih z žogo, danes s telefoni. Ah, ja!"
Sami fantje
Juretova družina je sestavljena iz mame Urše in kar treh fantov, ki očeta ves čas držijo pokonci. Glede na to, da je doma le ena ženska, so moški hormoni lahko precej divji.
"Tukaj bi bil odgovor verjetno daljši, če bi ga na to temo pisala ona. Jaz se bom izvlekel z upanjem, da nismo ravno 'najbolj zahtevni primeri'. Lepo se razumemo, pa vendar smo pogosto precej glasni. Včasih se mi zdi, da prehitro vzrojiva, drugič spet se izkaže, da bi lahko še bolj. Urša je že vajena moškega načina razmišljanja, dobro ve, kdaj nas lahko 'pelje naokoli' in kdaj je bolje, da popusti. Sicer ni človek, ki bi pretirano popuščal, pa vendar. Sveto pismo se sprašuje: "Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri." Mislim, da me je Bog tukaj pogledal 'skozi veliko okno', kot rečejo. Mene in najine fante!" In prav to je, kar v zakonu gradita vsa ta leta.
"Spoštovanje, razumevanje, predvsem pa ljubezen. To je skrivnost dobrega zakona. Trudiva se, da pri odločitvah ne gledava le vsak nase, da pomisliva tudi na drugega. V odnosu večina stvari deluje po principu ogledala. Kar daješ, to dobivaš. Nasmeh rodi nasmeh, jeza jezo, dobro se vrne z dobrim ... In obratno. Je že tako! Vemo, da je današnji tempo precej stresen in da številni raje vržejo puško v koruzo, kot da bi gradili kakovosten odnos. Drži, da danes vse prehitro zavržemo stvari, ki nam niso prav, ki se pokvarijo, strgajo ... Zavržemo in kupimo novo! Ne le s stvarmi, tudi z ljudmi in odnosi najraje ravnamo tako. Ni potrpljenja, ni želje, da bi se zakrpalo, kar se je natrgalo. Sodobni človek si misli: "Le zakaj mi je tega treba?! Gremo vsak po svoje, pa bo!" Pa ni! Številni pari se zaradi skrbi, da se lahko zatakne, tudi odločijo, da se ne bodo poročili. Češ kaj pa veš, kaj vse lahko pride ... Ja, obljuba, da boš z nekom v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju, da ga boš ljubil in spoštoval vse dni do konca življenja, je pač lahko veliko breme! Vesel sem, da za naju predstavlja blagoslov!"
Prestrašen zaradi zdravja
Pred kratkim se je Juretova družina precej prestrašila za njegovo zdravje. Sprva so zaokrožile govorice, da ga je presenetil srčni infarkt, zaradi česar je moral tudi na urgenco. Po nekaj dnevih ležanja v bolnišnici infarkt ni bil potrjen.
"Danes imam celo vrsto izvidov, ki hvala Bogu govorijo o moči srca in čistih žilah, dobil pa sem tudi vrsto nasvetov, da se moram umiriti," prizna Jure, ki je iz te zgodbe odšel bogatejši za spoznanje, da je treba poslušati svoje telo in ga ne obremenjevati do zadnjega.
Besedilo: MIMA // Fotografije: osebni arhiv, Zaklop
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
