Edvin Fliser zagotovo sodi med glasbenike, ki so s svojim delom zaznamovali ter dali velik osebnostni pečat slovenski glasbi.
Le kdo se ne spominja skladb, kot so: Tam kjer sem doma, Pesem za dinar, Otroci morja, Njej, ki sem jo ljubil, Leti, leti lastovka … Kot avtor približno 400 skladb, med njimi tudi mnogo nagrajenih, je zagotovo več kot primeren sogovornik za podajo ocene tega šova.
Spremljate resničnostni šov Slovenija ima talent?
Priznam, da ne čakam ravno vsako nedeljo na to, da bi si ga ogledal, a, če mi čas dopušča, si ga z zanimanjem ogledam.
Kakšno mnenje imate o tekmovalcih tega šova? So pokazali talent?
Vedno se najde med množico prijavljenih oziroma nastopajočih nekdo, ki pokaže nek talent. To se je pokazalo nenazadnje tudi v preteklih sezonah. Vedno se je našel kakšen talent, ki je kasneje zablestel. Mislim, da tudi letos ne bo drugače. Na koncu bo verjetno sledilo prijetno presenečenje, ki bo postreglo z nekim novim dobrim pevcem ali pevko.
Kaj menite o tem, da se v šovu medsebojno pomerijo tako pevci kot plesalci, akrobati …?
To ni dobro. Glede tega je koncept malo zgrešen, ker ne moremo v isti koš metati pevce-glasbenike, plesalce in akrobate. To enostavno ne gre skupaj. To s seboj potegne cel kup dodatnih težav, ki jih nato imajo ti mladi pevci, saj so soočeni s konkurenco, kot so izvrstni plesalci, izvrstni akrobati in tako zadeva postane večplastna. Če bi izbor temeljil izključno na izboru talentiranega glasbenika-pevca, bi bilo popolnoma dovolj. Organizator verjetno s tem konceptom oddaje želi zadostiti želji čim širšega kroga gledalcev.
Kako gledate na žirijo?
Žirija je posrečena. Vendar žirija v tej oddaji nima tako pomembne vloge, saj na koncu o zmagovalcu odločajo ljudje s svojim glasovanjem in ne žirija. Žirija ima v tem primeru zgolj vlogo nekakšnega filtra, tekom samega šova.
Če bi naredili primerjavo med sedanjim iskanjem talentov in iskanjem talentov v času Slovenske popevke, katere so tiste največje razlike?
Takrat so sicer bile različne oddaje, radio je imel recimo oddajo Ansambli tekmujejo, bile so oddaje tipa Pokaži kaj znaš … V teh oddajah so sodelovali izključno glasbeniki.
Vendar so bile takrat različne prireditve, na katerih so lahko takratni strokovnjaki opazili talentirane glasbenike. Osebno sem skupaj z Rdečimi dečki leta 1968 nastopil na veliki Kitarijadi in takrat smo dobili tretjo nagrado s strani žirije, kar je bil velik uspeh.
V tistih časih so žirijo sestavljali resnični strokovnjaki , npr. Jure Robežnik in s tem so imeli tudi takojšen vpogled v samo dogajanje in nastopajoče.
Če povzamem, bi lahko rekel, da so se takrat talenti iskali oziroma našli na samih prireditvah, sedaj jih pa iščejo s t.i. šovi. Takrat talentov niso iskali namensko, sedaj jih.
Ste tekom spremljanja šova Slovenija ima talent opazili koga, ki vas je s svojim nastopom oziroma talentom pritegnil?
Težko bi se odločil in nekoga izpostavil za svojega favorita. Upam le, da bo zmagal nekdo iz glasbenega področja, konkretno pevskega.
Resničnostni šovi na koncu postrežejo z zmagovalcem, ki pa mnogokrat kmalu zatem potone v pozabo. Kaj bi morali storiti, da bi novoodkriti talent imel boljše možnosti za svoj dolgoročnejši obstoj?
V današnjih časih je zelo pomembno, da te vzame v roke dobra in uspešna produkcijska ekipa, ki nato s teboj dela za določeno založbo. Problem je, ker je trenutno problematična prodaja nosilcev zvoka, vendar se vedno najdejo ljudje in interesne sfere, ki za nekom stojijo in z njim delajo. Vendar se na žalost lahko kaj hitro zgodi, da izbrani talent te podpore ne dobi in zato, kot ste omenili, potone v pozabo.
Besedilo: Aleš-Rod
Foto: Goran Antley
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
