Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj takrat kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Ob tem prazniku se po jutranji nedeljski maši ob velikonočnem zajtrku zbere in druži vsa družina. Tej tradiciji večinoma sledijo tudi številni znani obrazi, ki na eni strani negujejo običaje, za druge pa je to dan kot vsak drug, le da se mize šibijo pod dobrotami.
Tanja Kocman: Obožuje velike količine hrena
Stand up komičarka Tanja Kocman je ena tistih, ki se za veliko noč ne more upreti polno obloženi mizi in veliki količini hrena. “Pri nas vsaka velika noč mine v družbi družine ob veliki količini šunke in hrena. Osebno mi ta praznik pomeni druženje ob polno obloženi mizi s precejšnjo količino hrane in znova pridobljenimi odvečnimi kilogrami. Že od nekdaj sem za ta praznik samo jedla in jedla. (smeh) Vem, da je to grozno, a spomini so vedno pomešani z ogromnimi količinami sladkorja. Da o pisanih jajčkih ne govorim. Navadno jih ustvari moja mama, ki je najbolj kreativna oseba v naši družini. Mi pa jo iz ozadja in s hrano v roki opazujemo in podpiramo.”
Gianni Rijavec: Z veseljem ohranja tradicijo
"Velika noč, tako kot božič, je bila in bo pri nas vedno velik praznik. Ohranjamo tradicijo, da se ne pozabi, da se ne izgubi. To je tudi del naše slovenske kulturne identitete. Na dvorišču je velika kamnita krušna peč. Ko sem bil otrok, je v tej peči stara mama pekla velikonočne dobrote in tudi sosede so prinesle peči v našo krušno peč. Stara mama me je tudi naučila peke v tej peči. Zadeva sploh ni preprosta, poznati moraš neke stvari, zakonitosti in jaz sem se jih naučil. Morda bova letos s Patricijo res nekaj spekla v tej krušni peči. Mojstrica za barvanje, risanje, dekoriranje pirhov je Patricija, to bom prepustil kar njej.”
Nina Donelli: Bilo je več razbitih kot pobarvanih jajc
"Pri nas doma vsako leto praznujemo veliko noč, čeprav sva s sestro že precej veliki. Mislim, da je lepo, da je vsaj za praznike zbrana vsa družina. Pripravo potice prepustim kar moji čudoviti mami, jaz raje kuham in pripravljam kaj drugega, le potice ne. Vsekakor pa sva midve s sestro zadolženi za barvanje jajčk. Velikokrat se spomnim, ko sva bili z Anjo še majhne deklici in je bilo skoraj več razbitih jajčk kot pobarvanih. (smeh) No, zdaj že kar obvladava, poleg tega pa obe obožujeva čokoladna jajčka in teh zmanjka mogoče v minuti in pol."
Alya: Veseli se barvanja pirhov
Pevka Alya vsak praznik preživi v družbi družine. “Vsi prazniki so mi všeč, saj smo takrat z družino skupaj, tudi za veliko noč. Moram pa priznati, da že nekaj let nisem nesla dobrot k žegnju v cerkev, letos pa si to zelo želim. Kot deklica sem k maši hodila s starimi starši. Seveda je bil tukaj tudi žegen, potem pa smo doma krasili dom z velikonočnimi okraski. Najraje sem barvala jajčka, to sem zelo rada počela, ampak podrobnost ne želite vedeti. (smeh) Včasih sem jih barvala s čebulico, zdaj pa delamo to z naravnimi barvami, ki jih dobiš že v vseh trgovinah. Na naši obloženi mizi pa ni smela manjkati dobra potica!”
Dejan Vunjak: Ustvarjal pisanke
“Velikonočni ponedeljek rad preživim z najbližjimi, saj imamo redko čas, da se vsi skupaj podružimo. Naša tradicija je, da se za velike praznike družimo v družinskem krogu, in to poskušamo vsi ohranjati. To so bili eni najlepših časov v otroštvu. Najbolj mi je ostalo v spominu, da smo vedno odpotovali na Ptuj, kjer imam večino svoje družine, nato smo se pri teti vsi zbrali in družili do poznega večera. Kot otrok sem rad ustvarjal pisanke in jih pobarval z različnimi barvami, potem pa sem nanje lepil razne nalepke,” se še spominja Dejan.
Jasmina Kandorfer: Brez drobnih daril ne gre
“V naši družini je velika noč priložnost za druženje. Babica pripravi potico, ki je moja najljubša sladica, največja pregreha, kar jih je. Sicer pa imamo tradicionalni velikonočni zajtrk, nato pa iskanje 'zajčkov'. Namenimo si namreč drobna darila, ki jih potem skrijemo na posesti in iščemo. Zabavno, saj se vidi, kako dober je kakšen iskalec, pa tudi kako kreativen je posamezen družinski član pri skrivanju. Moja mami ima recimo kar standardna skrivališča, medtem ko se oče bolj potrudi.”
Ivana Šundov: Spomini na cvetno nedeljo
Ivana že od nekdaj neguje tradicijo velike noči in skupaj s hčerkama, ki sta zdaj že skoraj pravi gospodični, vsako leto ustvarjajo čudovite pisanke. Ima pa tudi sama prelepe spomine na ta praznik, ki ga je družinsko preživljala s sestro.
“Spomnim se cvetne nedelje, ko smo nosile v cerkev oljčne vejice, blagoslova jedi, ki smo jih nosile v košaricah na veliko soboto, in pa vstajanja točno pred veliko nočjo. To mi je najbolj ostalo v spominu, saj sva s sestro morali vstati zelo zgodaj, natančneje še pred četrto uro zjutraj, ker se je ob štirih že začela procesija. Spomnim se, da je bila vedno še tema, ko sva skupaj z mamo in z babi zapuščali hišo in hiteli proti procesiji, ki je šla po klančinah okoli vasi, in vsa pot je bila označena s polžjimi hišicami, v katerih je gorela prižgana natlačena žagovina. Od daleč je bil pogled na to osupljivo lep. Procesija se je končala v cerkvi z mašo, po kateri smo hiteli domov, ker je dedek že imel pripravljen velikonočni narezek. Njegov kuhani pršut je bil vedno najboljši, prav tako kot babičina potica. Ko zdaj razmišljam o tem, se zavedam, da ti spomini najlepše dišijo.”
Tadej Pišek: Med pirhe skril surovo jajce
“Na veliko noč me veže ogromno otroških spominov, barvali smo pirhe, trli orehe za potico. Potem smo se v širši družinski zasedbi zbrali na velikonočnem zajtrku pri babici in dedku, otroci smo na vrtu iskali pirhe in sladkarije, ki jih je skril velikonočni zajček. S sestro sva vsako leto tudi kakšno ušpičila. Včasih sva med pirhe skrila pobarvano surovo jajce in nestrpno opazovala, kdo si ga bo privoščil. Ker smo vsako leto tudi tekmovali v trkanju s pirhi, sva včasih pobarvala jajcu podoben kamen in z njim tekmovala. Najbolj zabavno pa je bilo, ko so naju razkrinkali.” (smeh)
Domen Kumer: Iskal je velikonočno pisanko
Glasbenik in pevec Domen Kumer se rad spominja otroštva, ko sta z bratom iskala skrita velikonočna darila. “Pri nas je bil običaj, da smo jajca pobarvali s čebulnimi olupki. Včasih pa tudi z barvami, potem pa sva z bratom na jajca lepila nalepke. Zdaj on to počne s svojimi otroki, jaz pa počakam, da mi jih prinese moja mama. Lepo je, da je v takšne običaje vpeta vsa družina. Zato nam še toliko več pomeni, da se na velikonočni ponedeljek ob polno obloženi mizi dobimo z družino in zabavamo. To je mogoče res dan, ko smo vsi skupaj,” še doda Domen.
Andraž Zupančič: 'Ocenjujemo' šunke sorodnikov
Komentator dirk formule 1 na TV3 Andraž Zupančič pravi, da je bila velika noč od nekdaj del družinske tradicije, tu so pirhi, šunka, obiski sorodnikov, dobra družba, veliko smeha. “To je nekaj, kar ostaja v našem 'obveznem programu'. Barvamo pirhe, a se s tem sam ne ukvarjam, je pa veliko smeha na ta račun. In ko poskušamo in 'ocenjujemo' šunke sorodnikov, katera je letos najboljša. Ni ga lepšega kot velika noč v dobri družbi pod lipo pri teti, kjer je sicer bila doma tudi moja mama, dobra hrana in kozarček cvička.”
Tanja Divac: Veliko noč praznuje dvakrat
“Velika noč je v naši družini zanimiv praznik, saj nismo pretirano verni, ampak jo pa praznujemo, in to kar dvakrat. Katoliško in pravoslavno (moja družina je namreč pravoslavna in izhaja iz Srbije). Priznam, da sploh nisem verna in praznujem samo zaradi hrane. Velika noč je odličen izgovor, da pojem neomejeno število pirhov. (smeh) Kot otrok sem jih sicer rada tudi barvala, zadnjih nekaj let pa se s tem ukvarja mati, jaz samo jem. Sem pa nekaj pravoslavnih velikih noči preživela pri babici v Srbiji in njeno barvanje pirhov mi je bilo vedno zanimivo, saj poriše jajce z voskom. Jaz sem za eno jajce potrebovala pol ure, medtem pa jih ona v istem času poriše že deset.”
Boštjan Bračič: Za obloženo mizo
Glasbenik in radijski moderator Boštjan Bračič nima posebnega mnenja o prihajajočem velikonočnem prazniku. “Zame bo to verjetno dan kot vsak drug. Ne pomeni mi kaj dosti, ker ga nikoli nisem praznoval,” prizna. “Ko sem bil mlajši, smo bili v krogu družine s šunko, jajci in hrenom na mizi. (smeh) Velikonočni zajtrk in barvanje pisank sta mi najbolj ostala v spominu. Zdaj pa več ne barvam jajc, čeprav vem, kakšna simbolika stoji za njimi. Gre za simbol plodnosti, družine, Jezusovega vstajenja, ponovnega življenja, upanja … In če me vprašate, kaj ob jajčkih ne sme manjkati pri obloženi mizi, so to zagotovo lačni posamezniki.”
Besedilo: Alesh Maatko, Mihaela Margan Kocbek // Fotografije: Tibor Golob, Matjaž Očko, Igor Zaplatil, Primož Predalič, Helena Kermelj, Ana Kregar, Goran Antley, Tomo Jeseničnik, TV3, osebni albumi