Kaj sploh pomeni živeti trenutek, se sprašuje Ula Furlan?!

5. 2. 2020
Deli
Kaj sploh pomeni živeti trenutek, se sprašuje Ula Furlan?! (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Hčerka prve dame nacionalne televizije, Ula Furlan, je na družbenih omrežjih precej aktivno dekle, saj ga ni dneva, da ne bi objavila zgodbe.

In tako kot mama Miša Molk, se je tudi hčerka Ula odločila, da te dni 'pospravi' po predalih, namizju in še kje, ter tako osvežena vstopi v pomlad, ki prihaja.

Furlanova se je tako ob pospravljanju vprašala, kaj sploh pomeni živeti trenutek? "Živeti v trenutku je bil v času srednje šole moj moto. Ko sem si dovolila in želela (skorajda) vse. Nikdar pa me ob tem ni premagala neka slaba vest, ki bi mi med vsem pogumom z dvomom ali preudarnostjo stopila na bremzo in rekla, opa, daj počakaj malo, ej, stop. Kaj se greš? Kako se greš? Kam greš? Imaš dokumente? Dovolilnice? Izpit? Denarnico? Boš zmogla vse? Utrujenosti nisem poznala, v meni se je vrtel nek perpetuum mobile neskočne energije, sreče, zadovoljstva. Danes si kdaj zavidam, kako super sem (si) bla. Vsaj na notr, v vsej tej suverenosti in pogumu. V vsem tem pogumu sem se tudi zaljubljala, menjala hobije, krožke in interensne dejavnosti, kot majice za telovadbo, se premislila, pozabila na dogovore in kdaj celo preskočila odnose, si »sposodila« kdaj doma tudi ključe od avta, že za prvi maj rinila s prijateljicama na slovensko obalo, kjer smo se prejšnje poletje imele nepozabno sicer šele julija in je bil road trip v maju kar se zabave, muzike in tipov tiče – precejšn crap. Takrat na plačevanje s telefonom še Gates ni pomislil. Ampak ni pa nam – ni pa mi vzelo volje. Za takojšnjo naslednjo lumparijo ali pravcati življenjski podvig," je na družbenem omrežju strinila Ula Furlan, ki sicer redno piše tudi svoj blog, ki ponuja zvrhan koš zanimiv življenjskih zgodb.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

“Kaj sploh pomeni živeti trenutek? Živeti v trenutku je bil v času srednje šole moj moto. Ko sem si dovolila in želela (skorajda) vse. Nikdar pa me ob tem ni premagala neka slaba vest, ki bi mi med vsem pogumom z dvomom ali preudarnostjo stopila na bremzo in rekla, opa, daj počakaj malo, ej, stop. Kaj se greš? Kako se greš? Kam greš? Imaš dokumente? Dovolilnice? Izpit? Denarnico? Boš zmogla vse? Utrujenosti nisem poznala, v meni se je vrtel nek perpetuum mobile neskočne energije, sreče, zadovoljstva. Danes si kdaj zavidam, kako super sem (si) bla. Vsaj na notr, v vsej tej suverenosti in pogumu. V vsem tem pogumu sem se tudi zaljubljala, menjala hobije, krožke in interensne dejavnosti, kot majice za telovadbo, se premislila, pozabila na dogovore in kdaj celo preskočila odnose, si »sposodila« kdaj doma tudi ključe od avta, že za prvi maj rinila s prijateljicama na slovensko obalo, kjer smo se prejšnje poletje imele nepozabno sicer šele julija.. in je bil road trip v maju kar se zabave, muzike in tipov tiče – precejšn crap. Takrat na plačevanje s telefonom še Gates ni pomislil. Ampak ni pa nam – ni pa mi vzelo volje. Za takojšnjo naslednjo lumparijo ali pravcati življenjski podvig.” ... Pospravljam stare tekste, čistim predale in namizje, mal sem osvežila blog in tale košček najdeš nekje na ulafurlan.si. 💕🌸

A post shared by Ula Furlan (@ulaf) on

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del