Karim Merdjadi: “Želel sem si, da bi šla po moji poti”

2. 6. 2016 | Vir: Story
Deli
“Hčerke imamo z očetom poseben odnos in tudi midva imava svoje 'fore'.” (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Karim Merdjadi je eno od večjih imen na slovenski slaščičarski sceni. O njegovi bleščeči karieri v svetu kulinarike smo v preteklosti povedali že veliko, tokrat pa nam je ob pogovoru v slaščičarskem ateljeju družbo delala tudi njegova 20-letna hči Nika, ki očetu v slaščičarski delavnici velikokrat priskoči na pomoč. 

Nika z mamo Heleno in očetom Karimom.
“Jaz v njenih letih namreč še nisem bil tako osredotočen na to, kaj bom počel. Zanjo pa mislim, da že ve, kaj si želi delati.”

Story: Karim, že večkrat smo vas obiskali v vašem ateljeju, še nikoli pa nismo spoznali vaše hčerke Nike. So vajina druženja v ateljeju pogosta?

Karim: Seveda. Ker se Nika uči poklica, z mano v ateljeju preživi kar nekaj ur dnevno. Ker tudi Niko to zanima in ima izjemno dobro razvit okus, jo počasi vpeljujem v svet slaščičarstva. Poleg tega je mlada, ročno spretna in polna energije, kar seveda pomaga pri potrebni usmeritvi v pravo smer.

Story: Nika, sicer ste po poklicu frizerka, ne skrivate pa, da očetu v ateljeju radi pomagate, kajne?

Nika: Res je. Ne glede na to, da sem zaključila izobraževanje na frizerski šoli, me slaščičarstvo veseli že od malih nog, zato se seveda z veseljem pridružim očetu in izvem kaj novega.

Story: Pa vas je že kot deklico navduševalo očetovo delo do te mere, da ste že takrat vedeli, kaj bi radi postali?

Nika: Ko sem bila majhna, sem enkrat hotela biti nekaj, spet drugič nekaj drugega, vse od zdravnice do veterinarke, kozmetičarke, maserke ... Zdaj sem pa tu. (smeh)

Story: In da se vrnem, se vašim frizerskim spretnostim kdaj prepustijo tudi starši?

Nika: Za zdaj strižem brata in očeta, ki sta se mi popolnoma prepustila, mami pa občasno osvežim barvo las.

Story: Karim, ali je bilo na začetku potrebnega kaj dodatnega prigovarjanja ali ste ji hitro zaupali svoje lase?

Karim: (smeh) V resnici sem bil prvo 'živo bitje', ki ga je ostrigla, saj navadno vadijo na frizerskih lutkah. Ampak pri nekom je pač treba začeti. Vaja dela mojstra, lasje pa tako ali tako zrasejo.

Story: Pa ste si sicer kdaj želeli, da bi Nika nadaljevala zgodbo, ki ste jo sami začeli pisati v svetu kulinarike?

Karim: Mislim, da si vsak starš želi, da bi njegov otrok šel po njegovi poti. Vsaj jaz vem, da sem si. Je pa tudi res, da je nisem nikoli silil v to in sem Niki prepustil, da sama sprejema svoje odločitve. In tudi če bi se odločila drugače, bi njeno odločitev sprejel in jo spoštoval.

Story: Se vam sicer zdi, da je odnos s hčerko drugačen od tistega, ki ga starš vzpostavi s sinom?

Karim: Mislim, da je odnos enak, s tem, da je pri nas razlika ta, da Nika dela z menoj, sin pa ne, ker se ukvarja s študijem računalništva. Morda imava v tem smislu malce drugačen odnos, sicer pa je odnos tako do hčerke kot do sina enak.

Story: Nika, pa sta se z bratom morda kdaj 'borila' za očetovo naklonjenost?

Nika: Ne, nikoli. (smeh)

Story: Ko je bila Nika mlajša, sta tudi verjetno rada ustvarjala skupaj v kuhinji, kajne? Kaj sta najraje pripravila?

Karim: Res je. Že ko je bila Nika stara 11 let, sem jo kdaj vzel s sabo in sva pripravljala sladice. Doma sva se tako najpogosteje lotila sacher torte in to je bila še do nedavnega edina torta, ki jo je Nika jedla.

Story: Pa sta morda kdaj v tej navezi oče-hči ustvarila kakšno posebno slaščico in jo skupaj poimenovala?

Karim: Ne, v tem smislu ne. Je pa res, da je Nika vedno polna idej o tem, kaj vse bi lahko pripravila. Seveda greva potem z uresničevanjem idej počasi - nekaj uresničiva takoj, kaj drugega pa počaka na drugo priložnost.

Story: Kaj pa zdaj? So ta druženja v družinski kuhinji še tako pogosta ali bi si želela, da bi se zgodila večkrat?

Zdaj se je večina druženja v kuhinji iz domače preselilo v kuhinjo v našem ateljeju. Druženja ob kuhanju doma ni več, saj tam vlada mami.

Story: Pa mislite, da se boste lahko še vi kaj novega naučili od Nike?

Karim: To sta v resnici moja cilj in želja. Da ji na začetku pomagam s tem, kar znam, potem pa, da se to znanje prek nje vrne v atelje. Niko nameravamo poslati tudi na izobraževanje v tujino, in če se bo to zgodilo, se seveda pričakuje, da bo neko znanje tudi prišlo nazaj.

Story: Tudi sami ste se izobraževali v tujini. Ali bi lahko rekli, da vas ti Nikini koraki spominjajo na vaše?

Karim: Pravzaprav ne. Jaz v njenih letih namreč še nisem bil tako osredotočen na to, kaj bom počel. Zanjo pa mislim, da že ve, kaj si želi delati. Ali je res ali ne, bo pa ona povedala ...

Nika: (smeh) Ja, je ...

Story: Karim, v preteklih intervjujih ste mi povedali, da vas je služba velikokrat z različnimi potmi ločila od družine. Vam je zdaj žal za te 'izgubljene' trenutke?

Karim: Res je, da sem veliko delal v času, ko sta otroka odraščala. Ampak tako je pač bilo. Sem in še vedno sem v tem poklicu in moram priznati, da ne gledam toliko za nazaj in ne razmišljam toliko o tem, kaj sem zamudil. Vedno se osredotočam na prihodnost in delam za to, da takšni trenutki v prihodnosti ne bodo izgubljeni.

Story: Kljub temu ... vas je bilo kdaj strah, da bi v Nikinem otroštvu kaj zamudil?

Karim: Mislim, da nisem zamudil ničesar takega, kar bi lahko obžaloval.

Story: Nika, se vam zdi, da je na vašo odločitev o karierni poti vplivalo tudi to, da ste pri očetu videli, kako garaški poklic je?

Nika: Mislim, da je vsak poklic, ki ga opravljaš z vso odgovornostjo, garaški. Sicer pa to ni imelo vpliva na mojo odločitev. Za to sem se odločila, ker rada delam sladice in ker vem, da mi oče lahko preda ogromno znanja. Od mene pa je odvisno, ali ga bom čim bolje usvojila.

Story: Kakšen oče pa je Karim? V oddaji ste morali namreč iz torte, ki so jo pripravili tekmovalci, razbrati, ali se ujema z njegovim karakterjem.

Nika: Zanj sem izumila nov termin: karimovski. To pomeni, da je kot šef izredno zahteven, natančen in strikten. Ko se dela, se dela, ko se sedi, se sedi. Čeprav to slednje ni pogosto. Kot oče pa je takšen, kot oče mora biti. Pozoren, strikten, zabaven, ljubeč in včasih tudi zatežen. (smeh)

Story: Deklice smo očetove male punčke, ne glede na to, kaj kdo reče. Pa se vama zdi, da je bilo pri vaju enako? Da sta se znala na svoj način pocartati, da sta imela kakšne svoje 'fore'?

Nika: Seveda se strinjam z vami. Hčerke imamo z očetom poseben odnos in tudi midva imava svoje 'fore'. Ko sem bila mlajša, sva se velikokrat odpravila na bližnje hribe, šli smo na izlete in se pri tem izredno zabavali. Ne le midva z očetom, ampak vsa družina. Ko zdaj gledam kakšne stare slike, pa vidim, da sem kot dojenček vedno spala na njegovem trebuhu.

Story: Nika bo zdaj imela 20 let. Kot zapeljiva gospodična brez dvoma pritegne veliko pogledov, kako pa se vi spoprijemate z njenim odraščanjem, fanti? Vemo, da znajo biti očetje zelo zaščitniški.

Karim: Vedno sem govoril, da kar je in bo dobro zanjo, bo moralo biti dobro tudi zame. Sicer pa verjamem, da zna sama presoditi, kaj je dobro zanjo in kaj ne, ter njeni izbiri popolnoma zaupam.

Napisala Kaja Milanič

Fotografije Helena Kermelj

Novo na Metroplay: Nuška Drašček povsem iskreno o tem, da ni od nekdaj želela biti pevka | Po mojem okusu

Nova Story že v prodaji

Story 22/2015

Story 22/2015, od 26. 05. 2016