Katarina Benček je napisala knjigo

Nekaj mesecev po tem, ko se je preselila na Bali, je imela nesrečo, kar je dodalo nekoliko grenak priokus bivanju na rajskem otoku. A to še ne pomeni, da se ji je bivanje v tujini zamerilo. Ravno nasprotno, prepričana je, da je njen dom – svet. V Slovenijo se je tako vrnila le za kratek čas, veliko prahu pa je in še bo dvignila s svojim knjižnim prvencem Lublanska izpoved.

Zakaj ste se odločili za ta korak? Kaj vas je spodbudilo k ustvarjanju knjige?

Vse skupaj se je začelo precej spontano. Vedno sem rada brala in pisala, že kot otrok. Potem sem bolj v šali kot zares začela pisati knjigo. Čez čas, ko sem imela že nekaj strani spisanih, sem jo pokazala očetu. Bila mu je všeč. Nekako me je on spodbujal k temu, da knjigo dokončam. Takrat morda še sama nisem verjela, da bo prišel ta dan, saj sem jo začela pisati že leta prej.

Ste že kot deklica želeli napisati svojo knjigo?

Iskreno se ne spominjam, da bi imela to željo, ampak so me vedno fascinirale knjige, pisala sem dnevnik in jih imam kar nekaj. Nisem si pa mislila, da bom res nekega dne izdala knjigo. Verjamem, da se vse zgodi ob svojem času in s svojim razlogom. Tako da očitno je napočil čas za knjigo.

Kako vam je uspelo tako dolgo ohranjati skrivnost? Z izdajo knjige ste namreč presenetili številne.

Knjiga je precej kontroverzna in se dotika določenih tem, o katerih se nerado govori na glas, se pa na veliko šušlja o njih. Po vsem mestu v bolj zaprtih krogih. Zato verjamem, da bo knjiga precej odmevna. Zakaj bi govorila o nečem, še preden je dejansko tukaj? Živim v sedanjosti.

Vas je sicer v vseh teh letih, ko ste se gibali med ljubljansko estrado, kdaj pretreslo, kaj se dogaja?

Imam občutek, da sem že čustveno otopela od vsega, kar sem videla, pa ne samo zaradi gibanja v krogih slovenske estrade. Veliko več ali pa morda podobno se dogaja v ljubljanskih krogih zvezd stalnic nočnega ljubljanskega življenja. Sem precej družabno bitje in poznam takšne in drugačne kroge ljudi, zato sem imela dobro izhodišče za inspiracijo.

Komu je knjiga namenjena? Kateri bralci, bralke bodo najbolj navdušeni?

Verjamem, da bo za marsikoga to prijetno poletno branje. Za marsikaterega starša bo to strah in trepet, v kakšnem svetu živi njihov otrok. Spet nekateri se bodo morda iskali v zgodbah, torej moji vrstniki in ljudje, s katerimi sem bila v stiku. Težko bi rekla, komu je namenjena. Če knjigo pogledaš nekoliko globlje, je ta lahko prav za vsakogar, marsikomu v poduk: Kakšne posledice nosijo določene odločitve v življenju.

Kako se je sicer življenje na Baliju raziskovalo od tega v Ljubljani?

Zdaj je pol leta, odkar se ne čutim kot prebivalka Slovenije. Ko se vrnem, je nekako čudno. Tam sem neka kaplja v morju ljudi in se počutim precej bolj svobodno. Družba je precej manj obsojajoča. Mene je v Sloveniji predvsem motila ta mala sredina in na neki način s tem tudi omejenost. Mislim, da ti raznoliko okolje, kot je Bali, da ogromno. Resnično si razširiš obzorja. Tam se ne pogovarjamo o drugih ljudeh in kaj je kdo rekel ali naredil, kar je dejansko poneumljanje. Vsak dan slišim in vidim nekaj novega in to me izpolnjuje. Morda do trenutka, ko ne prideš nazaj, niti ne vidiš, kako te dejansko tujina spremeni. Je pa to otoško življenje in je na neki način dosti bolj prvinsko. Pozabite na urejeno pričesko, petke in življenje brez potenja. To je Bali.

Je knjiga glavni razlog za vrnitev v Slovenijo?

Po nesreči sem začutila, da bi šla res rada domov in nekako občutila to toplino doma. Sem pa vedela, da bo knjiga zdaj zdaj končana in je vse skupaj peljalo k temu, da kupim vozovnico in pridem 'domov'.

Kaj je bila prva stvar, ki ste jo storili, ko ste stopili na slovenska tla?

Nič pretresljivega. Prižgala telefon in svojim domačim sporočila, da sem varno prispela.

Bo razkrila Ljubljansko nočno življenje?

Lublanska izpoved je knjiga o Ljubljani, o dogajanju. V njej se prepletajo zgodbe Ljubljančanov. Resnične? Presodite sami. Katarina se je namreč dolga leta gibala v krogih slovenske estrade. Opis se glasi: “So se res streljali sredi Ljubljane, pa za to ni nihče izvedel, ker je nekdo dobro plačal? Je seks nekaj, kar se v ljubljanskih nočnih klubih ponuja na pladnju, kjer alkohol ne teče v grla iz kozarcev, ampak steklenic? Kaj imajo skupnega športniki, podjetniki, estradniki in 'kriminalci'?”

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Žiga Adamčič, Žiga Intihar