Od 25. februarja lahko v Siti Teatru odigrate prvo gledališko video igrico, z zvezdniško zasedbo: detektiv, ki ga lahko usmerjate s telefoni in tablicami, je Anže Zevnik - Zele, pet vlog igra Vid Valič, tri Katarina Čas, štiri pa Vid Klemenc. Ebola je zabavna tudi brez telefona, z njim je izkušnja veliko bolj prvoosebna in unikatna.
Idejna očeta sta Andrej Zupanec in Luka Cimprič, ki ga poznate najmanj kot vratarja iz Studia City in filmov Gremo mi po svoje. Redno nastopata v filmih, serijah in predstavah Tržaškega narodnega gledališča. Koncept pa je tako unikaten, da so morali zanj razviti posebno aplikacijo.
GTA Ljubljana
"Ko je Grand Theft Auto v prvem tednu zaslužil več kot film Avatar, sva z Andrejem pomislila, da filmske scenarije prirejajo za gledališče in tudi igre za film, nikomur pa še ni padlo na pamet, da bi za teater priredil videoigro," opiše trenutek spočetja Luka. "Vedela sva, da bova koncept lažje zvozila z znanimi igralci, nisva pa pričakovala, da bova prepričala prav to zasedbo." Andrej dodaja: "Imela sva srečo, razen Klemenca, ki je že vedel, kaj delava, so bili drugi trije zelenci. (smeh) A so nama zaupali, vsi so prišli do izraza in dodali svoje zamisli za like in zgodbo."
Z Wall Streeta na Metelkovo
Presenetljivo je čas za Ebolo našla tudi Katarina: "K projektu me je povabil Zele, in ker se mi je zdela ideja še pred scenarijem odbita, sveža, in pionirska, sem bila za. Pisanje je bilo težko, ker ima vsak prizor do pet verzij, ki se morajo zložiti skupaj, da te pripeljejo do enega od osmih koncev. Zvadili smo vse možnosti, vemo, kaj se dogaja v vsaki verziji, smo se pa osredotočali na to, da vemo, kdo so liki, kakšne motive imajo ... Potem lažje improviziramo, če je treba. Je pa koncentracija tu zelo pomembna. Ko ljudje glasujejo, kaj naj se zgodi, Zele po slušalki izve, katera verzija nadaljevanja je izbrana, drugi pa se odzovemo na njegov prvi stavek. Ebola je posebna izkušnja za gledalce in igralce. Uživam v napetosti, ko čakam, kaj bo odločilo občinstvo in kateri kostum naj oblečem oziroma v koga naj se prelevim. Nekateri liki so resnejši, drugi bolj smešni, a to preskakovanje je zabavno."
Med Katarininimi vlogami je opazna policistka: "Predvsem se mi je zdelo zabavno, da jo naredim bolj 'hovdrasto in štorasto'. Da je ravno nasprotno, kar se od nje pričakuje. Ne nazadnje je Ebola komedija." "Meni je Katarina všeč v katerikoli uniformi," se na izziv, ali je boljša kot medicinska sestra ali policistka, odzove Anže, tudi Stopov igralec leta in junak iz videa Slona in Sadeža Fantastičnih 5. Kje pa je on črpal navdih za agenta Sove? "Čeprav je to lik klasičnega 'noir' detektiva, sem izhajal iz sebe. Vedel sem, da se nekje v meni skriva globok glas, le poiskati sem ga moral." Kako pa se je sprijaznil z dejstvom, da lahko tri življenja izgubi še pred razrešitvijo zarote, nekje med Kliničnim centrom, kolodvorom, Metelkovo in sumljivimi lokali? "Seveda so me v predstavah že kdaj ubili, res pa še nikoli s pištolo kot v Eboli. Kaj naj rečem? Ko te nekdo ubije s pištolo, se ne pripravljaš, ampak le umreš."
Zakaj Ebola ni še ena napeta zabavna predstava, ampak posebno doživetje?
- Luka: "Take interaktivne predstave Slovenija še ni videla. Mogoče niti cel svet."
- Katarina: "Ker lahko sodeluješ, če želiš, in to anonimno. Nihče ne ve, za katero možnost si glasoval. Posameznik ni izpostavljen, a kot del občinstva usmerja potek predstave."
- Anže: "Ker ima vsakdo možnost, da odloča o moji usodi. Gledalec pozabi na družabna omrežja in telefon, ker ga mora uporabljati za usmerjanje predstave."
- Klemenc: "Meni je predvsem fascinantno, kako se gledalci odzivajo na predstavo. V dvorani med nami in njimi nastane neka zelo posebna atmosfera, ki je še nisem doživel, in to je vredno zlata."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču