Stres, živčki, hitenje, naglica ... Sodobne situacije, ki nas silijo v razmislek o svetu, v katerem resnično živimo. Komedija 'Divjak' prikazuje človeka, kateremu se upre sodobni način življenja, zato se osvobodi spon sistema in odide v naravo. V novi predstavi, ki prihaja na odre SiTi Teatra, so moči združili glavni protagonist predstave Uroš Fürst, pridružila pa sta se mu Katarina Čas in Primož Pirnat.
Story: Predstava temelji na knjižni uspešnici Erlenda Loea 'Doppler' oz. 'Divjak', ki govori o človeku, ki se odloči živeti v gozdu. Kaj vas je pri projektu privlačilo, da ste se odločili za sodelovanje?
Uroš: Z režiserjem Aleksandrom Popovskim sva v preteklosti že odlično sodelovala, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo najine poti vnovič združile. Predstavil mi je 'Divjaka', ki žal še ni preveden v slovenščino, in zgodba me je navdušila. Treba je bilo samo še sestaviti najboljšo možno ekipo. Tako smo k sodelovanju povabili še Katarino in Primoža, ki sta se nam na našo srečo pridružila.
Katarina: Na povabilo sem se odzvala, saj se mi je besedilo zdelo drugačno in duhovito. Ne gre za komedijo na prvo žogo. Zelo sem vesela, da sem dobila to priložnost, saj je res užitek sodelovati z Urošem, Primožem in režiserjem Aleksandrom Popovskim - Acom. Pri projektih so mi namreč najpomembnejši ljudje, ki sodelujejo, in v tem primeru so res vsi veliki profesionalci ter izjemno prijazni ljudje. Vaje so delavne, kreativne in tudi zabavne. Med nami se je stkala nekakšna sinergija.
Story: Vam je Divjakova zgodba blizu?
Katarina: Zdi se mi, da se lahko prav vsak izmed nas najde v tej zgodbi. Živimo namreč strašno stresno življenje, polno živčnosti, zato je zagotovo vsak izmed nas že kdaj pomislil, da bi enostavno zbežal stran od tega sveta. No, vsaj jaz sem že!
Primož: Vsak izmed nas ima to v sebi, vendar si le malokdo upa to tudi storiti.
Story: Kaj pa vam pomenijo materialne dobrine?
Uroš: Zdi se, da jim kar ne moremo ubežati. Hočeš nočeš! Čeprav se v iluziji želimo tega osvoboditi. Že to, da bi radi pobegnili od materialnega sveta, priča o naši zasvojenosti.
Primož: Jaz sem kar nagnjen k udobju, (smeh) nimam pa odnosa do denarja. Zdi se, da se ta odbija od mene.
Story: Divjak postane torej svoboden, osvobojen materialnih spon, ki vežejo našo družbo. Kaj pa vam pomeni svoboda?
Uroš: Ne vem, kar malo smo pozabili, kaj to pomeni. Zaradi vloge sem za tri dni popokal psa in odšel v gozd. Občutek, ko prideš v gozd in si sam v družbi psa, je nadvse noro osvobajajoč. Tam sem lahko občutil kanček svobode, ker sem bil fizično oddvojen od vzorcev, v katere sem ujet v vsakdanu. Verjetno se prava svoboda začne na nekem čisto primarnem nivoju. Ko sem si za zajtrk nabral skodelico borovnic, sem začutil nekakšno svobodo. Ta primarni nivo pa smo seveda potlačili globoko v sebi, zato se niti ne zavedamo, kako daleč je.
Primož: V življenju igramo različne vloge, vlogo očeta, moža ... V tem seveda nisi svoboden, vendar te osvobaja. Sam se svobode kar malo bojim, saj me plaši in moram zato imeti določene načrte.
Story: Pa bi se odločili za življenje v divjini?
Primož: S kolegi smo se odpravili za pet dni v gozd, temu se reče 'preživetje'. Vendar je bilo prirejeno za nas, razvajenčke. (smeh) Kljub temu pa začutiš to svobodo. Preden sem dobil otroka, sem imel idejo, da se bom nekoč odpravil po svetu oz. v divjino. Zdaj ta želja ni več tako intenzivna! Imam pa velikokrat občutek, da izpolnjujem želje drugih, da sem vedno priden! Sistem nas je take ustvaril.
Katarina: Sama se že vse življenje poigravam s to mislijo, predvsem v kakšnih stresnih situacijah, ko bi najraje pustila vse. Takrat si želim le miru!
Story: Zdi se, da se fantastično zabavate. Kakšno pa je vzdušje na vajah?
Uroš: Velik privilegij tega projekta je ekipa, saj se odlično razumemo. Odkar sem 'prišel v leta', si želim delati z ljudmi, ki me inspirirajo. Vendar si sodelavcev ne moreš vedno izbrati, projekte pa potrebuješ zaradi financ in ker si pač priden. Sicer ti ostane le to, da greš v gozd, ješ kobilice in nabiraš med. (smeh)
Story: V prihodnosti načrtujete še kakšen skupen projekt?
Katarina: Zakaj pa ne? Super je, ker nihče izmed nas nima prevelikega ega, zato odlično sodelujemo.
Uroš: Sicer ima knjiga tudi nadaljevanje. (smeh)
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Peter Giodani
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
