Katarina Kresal: “Pamet je nujna, lepota pa nič ne škodi”

Zanimiva debata je potekala v sklopu okrogle mize z naslovom (D)amazonke: od dam do bojevnic. Tri izjemne dame so bile gostje sedmega Pristop Talk showa, ki ga je pred marketinško in medijsko smetano moderiral Aljoša Bagola, izvršni kreativni direktor Pristopa, agencije leta 2014. S Katarino smo se pogovarjali tudi mi, zaupala pa nam je, kako sama vidi uspešno žensko v današnjem poslovnem okolju.

Story: Iz političnega sveta ste presedlali v podjetniškega, kjer ste tudi začeli svojo pot.

Vse, kar sem kdaj počela, me je oblikovalo v to, kar sem zdaj, zato ne obžalujem ničesar. Politika je v svojem bistvu lep in časten poklic, in če ga opravljaš s srcem, lahko narediš veliko dobrega za ljudi. To, kar smo z negativno selekcijo in aferaštvom naredili iz politike v Sloveniji, je pa čisto poseben fenomen. Danes sem spet v zasebnih vodah, kjer res štejeta samo znanje in delo. S kolegom Alešem Zalarjem, nekdanjim pravosodnim ministrom, sva ustanovila Evropski center za reševanje sporov, ki je letos praznoval tretjo obletnico. V tem kratkem času našega delovanja smo postali prepoznavni in spoštovani tako doma kot v tujini in slednje me še posebej veseli.

Story: Imate spletno stran, kjer pišete blog, in imate profil na Twitterju, s katerim ostajate vpeti v družabno omrežje, pa me zanima, kakšnih tematik se največkrat lotite in ali vas zanima odziv publike?

Z vsemi spletnimi aktivnostmi sem začela, ko sem bila v politiki, pravzaprav sem bila eden od prvih politikov, ki so tako komunicirali z ljudmi. Ta omrežja ti namreč omogočajo neposreden stik s posamezniki, kar je sicer v politiki pogosto težko. Danes na teh omrežjih predvsem predstavljam dejavnost našega centra ter prednosti alternativnega reševanja sporov. Seveda so moje objave tu in tam tudi osebne narave, saj ljudi, ki mi sledijo, zanima tudi, kaj počnem v prostem času. Meja je tu sicer bolj ostro postavljena. Včasih tudi delim kakšne zanimive objave drugih, v zadnjem času sem tako kar nekaj objav namenila zanimivemu filmskemu projektu Osem krogov in pol, ki ga v ZDA pod mentorstvom legendarnega režiserja Davida Lyncha pripravlja moj brat Gregor Kresal.

Story: Ali kaj pogrešate javne nastope in pojavljanje v medijih?

Še vedno dobivam veliko povabil za javne nastope, intervjuje, prireditve, vendar se le redko odzovem. Moja izpostavljenost v medijih je bila enostavno prevelika in danes uživam v tem, da me ni na sceni. Moji javni nastopi so omejeni na pogovore o alternativnem reševanju sporov, predavanja na različnih strokovnih konferencah in okroglih mizah, z veseljem se udeležujem tudi razprav o položaju žensk v Sloveniji. V zadnjem času sem tako denimo nastopila na Tedxu v Ljubljani, konferenci Metine liste, na SOF-u ...

Story: Kako se je danes lepi in pametni ženski prebijati v poslovnem svetu, ki ga v veliki večini še vedno vodijo moški? Menite, da se bodo mize kaj kmalu obrnile? Vedno več je namreč žensk, kar me kot žensko seveda veseli ...

Pamet je nujna, lepota pa nič ne škodi. Ženske smo ženske in ni se nam treba spremeniti v moške, da bi bile uspešne. Uspeh pride s trdim delom in strokovnostjo ter jasno vizijo, kaj hočeš doseči. Ljudje bodo radi delali z nekom, ki verjame vase in je strokovno dobro podkovan, ne glede na to, katerega spola je. Sama enostavno ne sprejemam nobenih stereotipov in okvirjev, ki mi jih želijo postaviti drugi. Delam tisto, kar sama hočem in v kar verjamem, zato mi je delo v užitek, to pa se vidi tudi navzven. Vedno več je žensk, ki jih ni strah stopiti iz predpisanega okvira, in te bodo krojile našo prihodnost.

Story: Te tematike ste se dotaknili tudi na letošnjem oglaševalskem festivalu. O čem je bilo govora?

Aljoša Bagola je pripravil odlična izhodišča za naš 'damazonski' pogovor na SOF-u in vesela sem, da sem na njem lahko sodelovala z dvema izjemnima ženskama, Renato Salecl in Laro Bohinc. Dotaknili smo se stereotipne podobe žensk, ki se nam dnevno vsiljuje skozi oglaševalsko industrijo, in posledic tega za vse nas, vlog, v katere družba sili ženske, ter izzivov in ovir, s katerimi se srečujejo ženske, ki si upajo zakorakati v politiko ali na vidna mesta v gospodarstvu. Kdaj je izjava, da nekaj počneš 'kot ženska' postala žaljivka, in kaj lahko ženske same naredimo, da porušimo stereotipe, ki so se o nas nakopičili skozi stoletja, in s tem tabuje, kaj smemo in zmoremo delati. Zanimiv priročnik za ženske bi lahko nastal po tem pogovoru. (smeh)

Story: Je poslovni ženski sploh še sojeno imeti družinsko življenje in s tem naraščaj? Ali vi stremite k temu?

Saj naraščaja nima samo ženska, oba s partnerjem ga imata. Če ima on kljub temu lahko kariero, zakaj je ne bi mogla imeti tudi ona? Z emancipacijo žensk prihaja tudi do vedno bolj pravične delitve nalog znotraj družine. Včasih so se moškim, ki so vzeli dopust zaradi rojstva otroka, posmehovali, danes je to postalo običajna praksa. Skrb za otroka ni več samo ženska naloga, zato je ženska s kariero in otrokom vedno bolj pogosta slika.

Story: Iz vaših izkušenj: kakšnega partnerja potrebuje odločna in uspešna ženska ter kakšen moški jo lahko pravzaprav najbolj razume?

Predvsem takšnega, ki se ne čuti ogroženega zaradi njenega uspeha, to pa so praviloma moški, ki svoje ženske spoštujejo, so samozavestni in zadovoljni s svojim življenjem, karkoli že počnejo.

Story: Katero načelo najbolj goreče zagovarjate, ko govorimo o enakopravnosti žensk, in kako vidite sodobno feministko?

Sem liberalka, zato je zame enakopravnost na splošno, ne samo med spoloma, temelj uspešne družbe. Feminizem vidim kot prizadevanje za zmanjšanje in izničenje neenakosti med spoloma, ki je še vedno prisotna na veliko področjih. Če imam možnost in vzvode, bom zato vedno pomagala ženskam pri vzpostavljanju tega ravnovesja. Tako sem se npr. v času, ko sem bila ministrica za notranje zadeve, še posebej posvetila preprečevanju nasilja nad ženskami in spremembi načina dela policije na tem področju. V treh letih smo dosegli veliko, tudi zato, ker smo prisluhnili predlogom nevladnih organizacij, ki so aktivne na tem področju in problematiko poznajo najbolje.

Story: A ker smo ljudje v osnovi esteti in to nikoli ni povezano z našim spolom, lahko trdim, da ste v Slovenijo s svojo brezhibno in vedno trendno podobo prinesli svež modni veter, sploh takrat, ko ga je parlament še kako potreboval. Menite, da so se do zdaj dobro prevetrili, kar se mode tiče?

Stilsko je naš parlament še vedno precej šibek, sploh kar se tiče moških, nekatere ženske kreacije pa so včasih kar preveč drzne. Prevelika vnema ne rodi nujno tudi dobrega rezultata in vsaka estetika ni primerna za politiko, kjer je manj vedno bolje kot več. Redko v naši politiki vidimo pravo mero elegance in poklicne uglajenosti.

Story: Vedno ste podpirali slovenske oblikovalce, pa me zanima, kako se seznanite z njihovo ponudbo? Jih redno spremljate, ste z njimi v stiku, vas morda tudi oni kdaj pokličejo? Je za vas nakupovanje sprostitvena terapija in kam se vedno znova radi odpravite po nakupih?

Moj odnos do mode in nakupovanja je zelo specifičen; rada imam lepo in imam zelo jasno izoblikovan stil oblačenja, a nakupovanje me prav v ničemer ne izpolnjuje. Zame je to prej muka kot prijetna razvada, in če se le da, ga opravim naenkrat. Kupujem tako doma kot v tujini, z veseljem pa podprem tudi domače oblikovalce.

Tako sva dolga leta sodelovala z Matevžem Faganelom, zelo rada sem posegla po oblekah žal mnogo prezgodaj pokojnega Zorana Garevskega ali pa po kakšni kreaciji Mojce Beseničar. Modnih trendov pa niti ne spremljam, saj modne revije prelistam le tu in tam. Precej bolj redno spremljam trende na področju industrijskega oblikovanja, umetnosti in arhitekture, in ker že ravno govoriva o ženskah, na tem mestu ne morem mimo izjemnih izdelkov Nike Zupanc.

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del