Pevka Katarina Mala je presenetila z novico, da sta s partnerjem Robertom v veselem pričakovanju in da bosta naslednjo pomlad prvič zibala. Zanj bo sicer to že četrti otrok, pevka pa že razmišlja o porodu, pri katerem jo bo spremljala tudi poklicna pestunja, t. i. doula. Rada pa se pošali, da bo prihodnje leto dobila kar dva otroka, saj bo februarja izdala tudi svoj prvi album.
Story: Za vami je polovica nosečnosti. Menda ste bili nad novico, da ste v veselem pričakovanju, dokaj presenečeni?
No, presenečena niti ne, vznemirjena pa zelo. Robertu sem že pred dobrim letom rekla, da sem pripravljena postati mamica, in čeprav on že ima tri otroke, sva se že na začetku najine zveze dogovorila, da bo nekoč prišel tudi ta trenutek za naju. Ker poznam veliko primerov in imam tudi nekaj prijateljic, ki jim je to načrtovanje nosečnosti povzročalo velik stres in preglavice ter jim nikakor ni uspelo zanositi, dokler se niso osredotočile tudi na kaj drugega, sem to vzela kot nekakšen alarm. Mati narava poskrbi za vse, če je le v sozvočju z nami, zato verjamem, da se nosečnosti ne smeš lotiti kot projekta, temveč zelo spontano. Robert je sicer sprva predlagal poroko, češ da se to spodobi, preden pride otrok, vendar je to že prvi korak pri načrtovanju. Zato se s tem nisem strinjala. Devet mesecev je dovolj časa, da urediva vse potrebno in se tako fizično kot mentalno pripraviva na prihod novega družinskega člana. No, ampak med nosečnostjo se vseeno ne bova poročila. (smeh)
Story: Pa priprave že potekajo?
Nimam še urejene otroške sobice in pri teh zadevah niti ne mislim komplicirati. Čez nekaj časa bo potrebna selitev, do takrat pa bom spontano urejala vse sproti. Tale otroček bo tako ali tako malo bolj globalno bitje in ne bo imel samo enega doma.
Story: Kako ste novico delili z Robertom?
Test nosečnosti sem delala kar ob šestih zjutraj na letališču, in ko se je črtica dokončno izrisala, je bil Robert že na letalu. Šele čez teden dni, ko se je vrnil v Slovenijo, sem ga pričakala z otroškimi nogavičkami in pisemcem. Sicer pa sem že prej čutila, da sem noseča. Jutranje slabosti, nenehna lakota in utrujenost so bili zelo očitni znaki. Malo me je skrbelo to, da sva bila pred tem na počitnicah v Grčiji, kjer sem spila kakšen kozarček vina preveč. (smeh) Je pa Robert novico sprejel srečen in z veliko mero odgovornosti, saj je moški, ki si želi, da je njegova družina vedno na varnem. Otroci so pri njem vedno na prvem mestu. Če pa mislite, da je tako kot v filmih od navdušenja skakal do neba, se pa motite. (smeh)
Story: Vam je kaj lažje, da je že izkušen oče in po treh otrocih že ve kaj pričakovati?
Lažje mi je v tem smislu, ker vem, da imam ob sebi partnerja, ki ga ne bo zagrabila panika. Odločen in mentalno izjemno močan moški je. Moja okolica je zelo družinska, s starši sem izredno povezana in saj veste, da starši vedno radi kakšno pametno iz svojih izkušenj povejo, zato Robert redko rine vame s svojim mnenjem. V nosečnosti se počutim še toliko bolj kot mati levinja, ki bi rada zaščitila svojega mladička, zato mi gredo vsa mnenja in komentarji o tem, kje in kako bom rodila, kar malce na živce. Robert se z mano sicer pogovarja o vsem, vendar mi daje svobodo, da se odločam po svoji vesti, saj se zaveda, kako močne vplive, sicer dobronamerne, imam pri družini.
Story: Že vesta, za kakšen porod se bosta odločila?
Nekako sva se strinjala, da bova rodila s pomočjo doule, porodne spremljevalke. Presenetila pa me je statistika, da se v Angliji kar 35 odstotkov žensk odloča za porod doma. V Sloveniji ta možnost ne obstaja in mi niti ni tako blizu, če sem iskrena. Rodila bom tukaj, in ne v Angliji, ker mi želijo starši dati celovito oporo. Zakaj doula? Prvi razlog je, da si želim imeti lepo izkušnjo. Tudi sama se bojim bolečine in neznanega, sprašujem se, ali bom sploh dovolj močna, da bom prenesla vse, kar me čaka. Si pa želim čim bolj spontanega poroda, brez nekega hitenja in nepotrebnih posegov. Velik razlog za doulo pa je tudi Robert. Najina trenutna izkušnja je, da nihče prav rad ne govori angleško, vse moram prevajati. No, in svojega poroda, sploh v primeru morebitnih komplikacij, res ne mislim prevajati. Doula Nina, ki sva jo izbrala, obvlada vse, predvsem pa bo tam samo zame, in to je res veliko vredno.
Story: Je pa doula pri nas še vedno eden izmed alternativnih načinov poroda, kajne?
V ljubljanski porodnišnici so celo tako stroga pravila, ki dovoljujejo le enega spremljevalca pri porodu, tako da bi se morala odločati med Robertom in doulo. Zato bom najbrž izbrala Kranj ali Jesenice, kjer so veliko bolj odprti za alternativne in naravne porode. Sicer pa je doula ves čas ob tebi, tudi če traja več ur, ne glede na obliko poroda. Veliko mi pomeni ta varnost, ki ti jo lahko že s pogledom nameni izkušena doula. Otroci se pa seveda vedno rodijo, tako ali drugače. (smeh)
Story: Je to velik finančni zalogaj?
Stane okvirno 500 evrov, to pa zajema približno štiri sestanke, prvi, brezplačni, je že za nami, zadnji teden pa je doula z nasveti v dnevni navezi z menoj in ves čas poroda zagotavlja psihično oporo. Še vedno se mi zdi veliko več vredno, da bom imela na porod lepe spomine, kot pa da gledam le na stroške. V nasprotnem primeru bi morda res razmišljala o porodu v Angliji, kjer so babiške šole zelo priljubljene in tako rekoč zdravnik pri normalnem porodu niti ni potreben. Pri nas pa je zakonsko določeno, da mora ženska roditi v bolnišnici v spremstvu zdravnikov, ni veliko prostora za bolj osebne želje. Jaz se želim počutiti v tistem okolju varno, in da me ne obravnavajo pokroviteljsko. Potem bo vse mnogo lažje.
Story: Koliko pa vam pomeni, da vam bo ob strani v porodni sobi stal tudi Robert?
Mislim, da bo on lahko močan za oba. Ker ima za seboj že tri rojstva svojih otrok, pri katerih se je vsakič kaj zapletlo, nekako ve, kaj lahko pričakuje. Hkrati pa name učinkuje zelo pomirjujoče.
Story: Pa ga kaj skrbi ta starostna razlika, da bo znova oče pri 48 letih?
Je izredno skrben, zato mislim, da bi bil lahko edini problem samo ta, da bi ga kdaj kaj pretirano skrbelo. Krizo srednjih let je imel že kar nekaj časa nazaj, športni avtomobili so vsi prodani. (smeh) Točno ve, da mi pravice do 'biti mamica' ne bi želel vzeti. Sicer pa si zase želim, da ne bi bila tista mama, ki preveč paničari in komplicira. "Go with the flow" (pojdi s tokom, op. a.), ta moto si želim živeti.
Za Story napisala Anja Kontrec, fotografije Primož Predalič