Katarina Srebotnik: Svetovna popotnica

Vir: Story
29. 12. 2008
Katarina Srebotnik je v tem letu dokazala, da je kos tudi najboljšim teniškim igralkam s samega vrha, in odlično 20. mesto, ki ga je zasedla na WTA lestvici, je zavidljiv uspeh.

Story: Letošnja sezona je bila za vas izredno uspešna. Kako boste izkoristili čas do začetka prihodnje?
Zaradi uvrstitve v masters je pripravljalna sezona veliko krajša. V nasprotju z drugimi športniki imamo igralci tenisa le nekaj dni odmora na leto. Sezona v tenisu traja skoraj 11 mesecev, kar pomeni, da ni daljšega časa za počitek ali dopust. S trenerko sva naredili nov program priprav in prihodnji teden začnem prvi del v Londonu, drugi del pa bo v Franciji.
Story: Kako izkoristite prosti čas, ko ga imate, seveda?
Najraje odmislim tenis, tako kot vsak normalen človek odmisli službo, ko odide na dopust. Velikokrat seveda to ni mogoče, ker me v prostem času čakajo tiskovne konference in stiki z mediji.
Story: Od generacije, ki je osvojila naslov svetovnih mladinskih prvakinj, ste ostali skoraj edini v teniškem svetu in tako rekoč edini, ki ste resnično ohranili doseženo visoko mesto. Kaj vas po vašem mnenju loči od vseh drugih in katera je bila tista točka, ko se je to zgodilo?
Mislim, da se je začelo takrat, ko smo bile kar tri Slovenske uvrščene med top 50 igralk. Bile smo Maja Matevžič in Tina Pisnik, zraven pa še Tina Križan, ki je bila v dvojicah precej visoko. Takrat je bila to zlata generacija in vsi so poudarjali, da se bo kaj podobnega v naši majhni deželi težko ponovilo. Poškodbe so Tino ustavile, Križanova je končala kariero, ker je bila tudi že dovolj stara, jaz pa se še ne dam in grem naprej. Zadovoljna sem, da lahko kljub vsemu še dosegam vrhunske rezultate.
Story: Ste umirjena oseba, ki se popolnoma posveča svojemu poklicu. Vas kdaj vseeno premami in si vzamete čas, da izklopite vse skupaj? Je to danes sploh mogoče?
Takih dni je zelo malo. Lahko bi jih preštela na prste. Nerada se izpostavljam in uživam v umirjenih stvareh. Obožujem naravo in izogibam se teku. Rada se družim s prijatelji in počnem stvari, ki so drugačne od vsakodnevnih treningov.
Story: Imate s katero od drugih teniških igralk, ki so sicer na igrišču vaše nasprotnice, bolj prijateljske odnose? Se kdaj srečate tudi zunaj igrišča?
Na turnirju zagotovo. Sem zelo preprosta in v garderobah se hitro sprostim ter zbijam šale. Starejša sem in mlajše punce me cenijo. Nisem konfliktna, tako da se zunaj igrišča dobro razumem z vsemi. Imam svoj krog igralk, s katerimi se družimo, čeprav na turnirjih ne ponočujemo. Tega si preprosto ne moreš privoščiti in sama sem precej profesionalna glede teh stvari. Sugiyama pa je moja partnerica v dvojici in tudi moja najboljša prijateljica, s katero sva veliko skupaj.
Story: Življenje na turneji so potovanja za potovanjem. Se kdaj vprašate, koliko časa še?
Seveda se, ampak odgovor dobim zelo hitro. Dokler mi bo telo dopuščalo te napore, dokler bo zdravje na moji strani in dokler bom dosegala vrhunske rezultate, bom igrala.
Story: Po vseh teh letih imate verjetno mesta, kjer potekajo večji teniški turnirji v malem prstu. Katero vam je najljubše?
Tekmovalke vidimo le letališče, igrišče in hotel. Ko končaš turnir, pospraviš kovčke in greš dalje. Zelo rada imam Pariz, medtem ko mi New York sploh ni všeč. Mogoče zaradi gneče. Kot mala deklica sem odrasla v Velenju in sem navajena na manjše mesto.
Story: Katera zmaga je bila v vaši karieri najslajša? Tista maja letos, ko ste premagali Sereno Williams?
Mogoče bi res poudarila to zmago, s katero se mi je uspelo drugič prebiti med šestnajsterico. Premagati Sereno na grand slamu je zelo velika stvar. Sicer pa je bilo zmag v sezoni precej. Posebna je bila zmaga v Tokiu proti Eleni Dementievi, ki je bila novopečena olimpijska zmagovalka.
Story: Vaš nastop na turnirju v Portorožu je tudi eden izmed razlogov, da si ga ogleda veliko ljudi. Je kakšen poseben občutek, ko igrate pred domačimi igralci?
V Portorožu rada igram, še posebej zaradi dodatne podpore občinstva, ki je na turnirjih po svetu nimam. To cenim in hvaležna sem vsem, ki pridejo navijat zame in za slovenske tekmovalke. Res je posebno vzdušje. Želim si, da bi odigrala čim bolje. Rada nastopam in rada bi navijačem pokazala, kaj znam.
Story: Stalno prebivališče imate v Dubaju. Kakšno je tam življenje?
Turnirji so 11 mesecev na leto, kar pomeni nenehno potovanje po hotelih. Velikokrat nimam časa, da bi obiskala Dubaj, kaj šele svojce in domače v Sloveniji. Takšnega življenja sem že navajena. Ko le imam čas, pa skočim tja in si odpočijem.
Story: Boste po končani karieri razmislili o vrnitvi v Slovenijo?
To je odvisno od tega, kaj bom počela. Za zdaj si puščam odprta vrata, saj ne vem, kam me bo ponesla pot. Potujem skoraj vse leto, in to že od malih nog. Sem svetovna popotnica in ne bi me presenetilo, če se ne bi več vrnila domov.

Z družino se vidi redko
Katarina je hitro postala samostojna in odšla svojim zmagam naproti. “Spomnim se, da sem pri 14 letih prvič sama, brez spremstva odpotovala v Ameriko. Starši so sprva nosili vsa bremena na svojih ramenih in ni bilo denarja, da bi me spremljali. Oče je takrat sicer večkrat potoval z mano, zdaj pa so se navadili. Tudi na turnirje ne hodijo, razen v Portorož. Obiskala pa sta me v Dubaju,” se spominja Katarina, ki pa sama še ne razmišlja o svoji družini. “Za tisto bo še čas. Predana sem tenisu in o tem ne razmišljam.”

Napisala M. M.
Fotografije Reuters, Goran Antley, Grega Gulin

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story