Nejc Ušlakar je nadarjen kitarist in pevec, ki se je odločil svoje življenje posvetiti glasbi. Kot Šenčurjan je v stik s kitaro prišel pri 12 letih. Zanimivo, da je navdih za kitaro našel zaradi pesmi Big Foot Mame – Nisem več s tabo.
Potem pa se je vse skupaj začelo. Kitari je dodal še bobne, bas kitaro in klavir. "To je bolj rekreativno. Toliko, da lahko svoje ideje iz glave prenesem na studijske steze. Vse drugo pa je resna in prava ljubezen, ki bo večna."
Story: Šušlja se, da pripravljate svoj prvi album ...
Res je, ampak to ne bo samo moj album, saj sodelujem še z bobnarjem Miho Petrovičem in zelo verjetno bo sodeloval še nekdo. Bo pa to plošča minimalističnega benda. (smeh) Album zori že približno štiri leta. Upam, da nam ga bo uspelo dokončati že letos, sicer pa zagotovo prihodnje leto.
Story: Kakšen bo naslov?
Verjetno eden izmed naslovov pesmi.
Story: Kdo je vaš domači in tuji glasbeni vzornik?
Doma zagotovo Tomi Meglič, navdušuje me njegova vsestranska zmogljivost, od igranja kitare, petja do pisanja izjemnih tekstov, komponiranja vrhunskih melodij in studijske produkcije. Seveda pa tudi skupina Big Foot Mama! V tujini jih je kar nekaj, pokojni Freddie Mercury (Queen), Jared Leto. Največji vpliv pa je v mojih začetkih imel bend Guns N'Roses.
Story: Kaj pri glasbeniku najbolj cenite, kaj najprej opazite?
Izmed vseh talentov najbolj cenim pristnost. Torej, če je glasbenik pristen, če živi za glasbo, ki jo izvaja, in za tem stoji, vse drugo pride samo. In ta pristnost se takoj začuti. Vsaj jaz jo.
Story: Kateri pa so vam najljubši slovenski bendi?
Nisem človek, da bi razvrščal bende po lestvicah, lahko pa povem, da so mi med ljubšimi Siddharta, Big Foot Mama in ICE.
Story: Kdo je vaš kitarski idol?
Zagotovo je name največji vtis naredil Slash (Saul Hudson), od Slovencev pa zelo spoštujem svoja nekdanja mentorja Anžeta Vidica in Primoža Grašiča.
Story: Kaj pa prosti čas, takrat, ko se ne ukvarjate z glasbo?
Vedno poskušam čim bolj združiti prijetno s koristnim. Ne posedam po lokalih na kavicah. Raje grem na kakšen hrib in tam spijem čaj. Po novem me lahko vidite tudi na trampolinih v centru Woop!, kjer prebudim otroka v sebi. Redkokdaj poležavam doma. Če sem že na kavču, pa spremljam kak šport, košarko, nogomet ali pa našega Gajserja na Šport TV. Poleg tega pa skoraj vsak dan hodim na vadbo - crossfitt je moj najljubši trening.
Story: Imate morda tudi načrte v tujini?
Kot otrok sem res veliko sanjal o tujini, no, saj še zdaj. Ampak najprej se je treba potruditi doma. Ni ravno instant recepta za uspeh tujina. Delati je treba doma ali zunaj. Vse še pride.
Story: Vaš vsakdanji kruh so glasba, učenje in igranje ...
Za vikende večinoma igram na odrih z Alyo ali z bendom Bečo and Company, med tednom pa poučujem kitaro. Mislim, da se me bo učenje še nekaj časa 'držalo', rad bi odprl tudi svojo šolo. Sodeloval sem že z veliko glasbeniki in skupinami kot so: California, Big Foot Mama, Tomi Meglič, DJ Kleen, Gino and band, Peter Vode, Nejc Lombardo, Dadi Daz ... izkušenj mi zagotovo ne manjka. Ljubezen do kitare in glasbe pa bo tako in tako večna.
Story: Glasba je težek poklic, iz športa pa danes redki šampioni pridejo celi. Kje bi raje videli svoj naraščaj, v glasbi ali športu?
Težko rečem, oba poklica sta zahtevna in zahtevata izjemno predanost. Sta pa oba čudovita, veliko je doživetij, spoznavaš nove ljudi, samega sebe, potuješ ... Mogoče se malce bolj nagibam k športu. Dovolj je en glasbenik pri hiši (smeh).
Story: Vas je Kupidova puščica že zadela ali ste samski?
Kupido pridno strelja, za zdaj sem ušel brez zadetka (smeh).
Besedilo: Andreja Korenčan // Fotografije Tanja Košir Popovič, Milan Tomažin
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
