Mladi očka Gašper Rifelj se z jesenjo vrača na gledališke odre in s pesmijo Vse do neba pleše proti albumu. Pri tem mu asistirajo domači in regionalni ustvarjalci, ki so se podpisali tudi pod hite Dina Merlina, Željka Joksimovića, Nine Badrič, Muff, Raiven in Nine Pušlar.
Nebo in zvezde v novi pesmi so metafora za svobodo in mir pred svetom. Kakšen odnos pa imate z višino v resničnem življenju?
Na vasi smo otroci pogosto plezali po drevesih in strehah, tako da se je niti ne bojim. Po jeklenici sem se že spustil s planiške velikanke in bilo je super, ker imam rad adrenalin. Na mojem spisku želja sta tudi skok s padalom in polet z balonom. Sicer pa je že sam pogled v nebo izjemen.
Toliko barv, ki se prelivajo po nebu, oblaki, sonce, vse to mi daje občutek svobode. In ponoči zvezde, ki jih tako rad opazujem. Ko se zazrem v nebo, občutim svobodo. Delovni naslov nove pesmi je bil Samo midva, a sem ga spremenil, ker je ob ustvarjanju prvega albuma svoboda nekaj, kar čutim ves čas. Prvič ustvarjam, kar res želim, kar čutim in delam točno tako glasbo, ki jo imam rad. Neobremenjen sem s pričakovanji okolice, ustvarjam, kar čutim.
Kaj je bila sicer vaša najbolj adrenalinska izkušnja?
Navdušen sem nad vsem, kar diši po bencinu, najbolj pa nad hitrimi avtomobili. Nekajkrat sem se že peljal z izkušenim dirkačem po dirkališču in občutek je izjemen. Hitrost mi požene kri po žilah, a le na dirkališču. Ko vozim sam, se držim predpisov.
Spomladi sta z Majo (Geršak, soplesalko iz šova Zvezde plešejo) postala starša. Kako to vpliva na vas kot glasbenika?
Ta nova vloga me je zaznamovala. Kot človeka in glasbenika. Čutim veliko več stabilnosti in mirnosti, nekatere stvari pa so se končno postavile tako, kot sem si želel. Lažje in svobodneje ustvarjam in si pri tem tudi zaupam. Brin je moj velik navdih. Vsa ta lepa in čista energija, ki mi jo daje, mi polni srce in dušo. Ko sedem za klavir, se zgodi magija in nastajajo krasne pesmi. Izdal nisem še niti prvega albuma, a glasbe imam toliko, da bi lahko posnel že drugega.
Z jesenjo se vračate na odrske deske z muzikalom Ljubezenske prevare.
Zelo pogrešam tudi te odre in gledališko družino, vsi že komaj čakamo na novo sezono. Vesel sem bil, ko je Urša Alič, direktorica Špas teatra, naznanila, da bomo začeli sezono, za katero nismo vedeli, ali bo ali je ne bo. Čeprav pod posebnimi pogoji si vsi želimo le, da smo čim več pred ljudmi.
Pogrešam adrenalin, ki ga čutim, preden stopim na oder. Pogrešam smeh gledalcev, aplavze odobravanja in predvsem to, da smo lahko tam skupaj za ljudi. Bili smo vajeni, da dvorana poka po šivih, a se bomo imeli lepo tudi zdaj, ko bo zaradi omejitev v dvorani manj gledalcev. Vesel sem, da se vračamo in da kljub tem 'čudnim' časom vztrajamo, da kultura živi naprej.
In še najpomembneje: kaj je za vas ljubezen?
Smisel življenja. Ničesar od tistega, kar je narejeno, ustvarjeno brez ljubezni, svet ne potrebuje.
Napisal: B. P., Fotografiji: Osebni Arhiv