Klemen Bučan: Imam še veliko rezerve!

Klemen Bučan: Imam še veliko rezerve! (foto: Jan Beguš) Jan Beguš
Vir: Nova
31. 10. 2017

Stand up komik Klemen Bučan je vsestranski komik. Tako na odru kot pred televizijskimi zasloni. Znajde se na vsakem terenu.

Kot eden izmed nastopajočih se bo predstavil tudi na velikem mednarodnem hit stand up festivalu  v Portorožu.

Klemen, kot vsestranski umetnik ustvarjate različne projekte. Kateri segmenti dela oz. projektov so vam najljubši?

Težko bi rekel, kateri projekt mi je najljubši, imam kar pester urnik, lahko pa jih naštejem nekaj, ki mi vzamejo največ časa oziroma so največkrat na sporedu. Vsak mesec že četrto leto organiziram Stand up v ljubljanskem Cutty Sark Pubu, fajn lokacija, večina občinstva je stalna in hvaležna, pridejo se smejat, in to je super.

Po začetnem trudu zdaj lokal razprodamo že takoj, ko objavimo dogodek na Facebooku. Zelo se veselim jesenske turneje s komedijo Neprilagojeni. Nastopati v dvoranah, pred občinstvom, ki se je prišlo nasmejat, je vedno največji užitek. Spomladi smo že imeli nekaj predstav in lahko rečem, da smo kar dobro ogreti za jesenski del. Če nas zasledite v svojem ali sosednjem kraju, predlagam, da si vzamete uro in pol ter pogledate, obljubim, da se boste imeli fajn!

Poleg dela na odru ste voditelj, zasledili pa smo vas tudi za mešalno mizo. Kako se znajdete kot didžej?

Res je. Sem tudi didžej dogodkov po imenu HOUSEkeeping v klubu Cirkus, vrtim že 10 let in še vedno se veselim vsakega dogodka posebej. Predvsem pri povezovanju dogodkov se mi zdi, da imam še zelo veliko rezerve, saj je to stvar, kjer lahko zelo dobro unovčim svoje sposobnosti z različnih panog, prav mi pride, da sem zabaven, da znam govoriti, česar sem se naučil med petletnim delom na radiu, tudi vodenje TV-oddaj mi je dalo nekaj znanja, na splošno pa že več kot 10 let povezujem vse od športnih do resnih dogodkov.

Kaj vam pomeni stand up komedija in kako jo doživljajo gledalci, ko ste pred njimi na odru?

Kaj pomeni občinstvu, morate vprašati njih. Meni pomeni veliko oziroma vse, da slišim njihov smeh. Od nekdaj sem rad zabaval ljudi okoli sebe. To, da sem na počutje ljudi vplival pozitivno, je tudi mene spravilo v dobro voljo, zato niti ni bilo takšno naključje, da sem pred 11 leti zavil v stand up.

Če bi izpostavila izzive, kateri so največji? Je to težko občinstvo, ki pričakuje nekaj od vas ali morda okolje, v katerem delate?

Vsak nov nastop je po svoje izziv, ker nikoli ne veš, kako se bo občinstvo različno odzvalo na tvoje šale. Težkega občinstva ni, so težki pogoji in občinstvo, ki ni prišlo poslušat tebe. Recimo, da nastopaš na kakšni novoletni zabavi, za katero so te najeli, njihovim zaposlenim pa je bolj pomembno, da se ga čim prej 'nažgejo', ne pa da bodo poslušali neki program, ki si ga je nekdo za njih zamislil. Prav tako je lahko težava že v slabem ozvočenju, da ni odra ipd. Motečih dejavnikov v komediji je res veliko, zato vedno govorim, da nista vsak prostor in vsaka priložnost primerna za stand up.

Klemen Bučan: Imam še veliko rezerve!

Kje pa se vi osebno najbolje počutite? Na velikih odrih ali manjših stand up prizoriščih?

Vedno najraje nastopam v prostorih, kamor so ljudje prišli poslušat stand up, pa naj bo to majhen klub, dvorana za 200 ali 400 ljudi, kamor ciljamo z NEprilagojenimi, ali festival Panč, kjer je tisoč ljudi. Po navadi vedno predlagamo vstopnino, ker če bo nekdo dal pet ali deset evrov, bo potem poslušal. Prostori, kjer vstopnine ni, po možnosti lokali, pa po navadi niso neki užitek, bolj borba za 'preživetje'.

Glede na to, da je zelo tanka linija med smešnim, kvalitetnim nastopom in neokusnim norčevanjem, me zanima, kako vam uspe, da ne zapadete v to drugo kategorijo?

To je stvar pogleda, seveda so ti različni. Verjetno tudi zame kdo meni, da je določen del mojega materiala neokusen, da kletvice niso fajn. Mene osebno kakšna kletvica sem pa tja ne moti, saj jih uporabljamo tudi v običajnem pogovoru in stand up je bližje običajnemu pogovoru kot neki težki gledališki predstavi, kjer mora biti vse popredalčkano. Torej, kot pri vseh stvareh, je tudi tukaj stvar okusa, jaz sem všeč nekomu, ki ni preveč zategnjen, če pa nekoga moti da sliši npr. besedo k***, pa verjetno nikoli ne bom njegov najljubši komik. Menim, da če si takoj užaljen in se obremenjuješ z malenkostmi, ti ni treba hoditi na stand up.

Sami kdaj sprejmete kakšne kompromise in se prilagajate občinstvu, pred katerim nastopate?

Če se da, seveda, ampak tukaj govorimo bolj o zasebnih nastopih, če greš nastopat v prostor, kjer je stand up redno na programu, seveda oddelaš tisti SET, ki ti je trenutno najljubši oziroma najbolj aktualen. Ko nastopaš na kakšnem zasebnem dogodku, se prej pozanimaš, mogoče kakšno šalo tudi prilagodiš, malo predelaš in napišeš kaj novega prav na temo dogodka ali firme, za katero nastopaš.

Imate pred nastopom kakšne posebne rituale?

Po navadi greš enkrat čez nastop, ponoviš material, daš gor udobne gate in razmisliš, katere cunje bodo za dogodek najbolj primerne. Vsaj pri meni je tako, če je nastop malo večji, se je že zgodilo, da sem si šel kar kaj novega kupit, malo tudi zato, ker s tem odmisliš nastop in nisi prezgodaj živčen. Se pa je že zgodilo, da sem šel zaradi nastopa nekajkrat več na stranišče, kot bi šel drugače.

Ali mislite, da je stand up komiku lažje, ko govori o družbenokritičnih temah in opozarja na probleme, saj se lahko zgovarja, da je to del predstave?

Vsak ima kakšno temo, ki mu je bližje. Težko je reči, da je komiku kdaj lažje, da se na nekaj izgovarja, če ti gre nastop dobro, je vsaka tema lahka, če pa ne steče, kot mora, ti nobeno 'zgovarjanje' ne pomaga.

Za seboj imate ogromno nastopov. Se spomnite kakšnega, ki je bil res posebno dober ali slab?

Zelo sem užival na letošnjem festivalu Panč, kjer je bilo vse, kot mora biti, večer je bil razprodan, dobil sem aplavz že takoj na prvo šalo in potem je šlo samo še kot po maslu. Super sem se počutil tudi na NEprilagojenih v Siti Teatru, kjer sem zaradi 'sodelovanja' s publiko nastopal 15 minut dlje, kot je bilo predvideno. Ampak ker je bilo to 15 minut smeha, mi seveda nihče ni preveč zameril, da sem podaljšal, tako da komaj čakam 7. november, ko smo ponovno z NEprilagojenimi v Siti Teatru BTC. Za vedno pa si bom zapomnil nastop v Kamniku, pred kakšnimi osmimi leti, ko sem začel s šalo o Albancih, nakar je izza ene od dveh polnih miz v lokalu vstal dvometrski Albanec in se na polno razjezil. Po dveh minutah sem končal nastop in šel domov.

Kako dolgo, mislite, lahko traja aktivna kariera stand up komika?

Ne vem, jaz nameravam nastopati, dokler bom živ. V tujini je tako, da je veliko takih, ki so to počeli do smrti, v Sloveniji pa smo mi tisti, ki smo pred malo več kot desetimi leti začeli dvigovati to sceno.

Klemen Bučan: Imam še veliko rezerve!

V katerem trenutku komiki nehajo biti zanimivi občinstvu?

Ne smeš zaspati! Veš čas moraš bit na sceni, se truditi, delati nov material in izpopolnjevati nastop. Seveda vsak v določenem trenutku doživi blokado, se ne spomniš nič novega, mogoče pred kakšnim občinstvom izgubiš točke, ampak to mine, če si enkrat sestavil hud set, ga boš spet, saj se razvijamo, glava dela na komičen način, in če si na sceni in če delaš, potem ni vrag, da ne boš prišel nazaj na oder in presenetil tudi tiste, ki so te mogoče že kdaj odpisali.

Kaj pričakujete od nastopa na mednarodnem festivalu Hit stand up, ki bo v Portorožu?

Festivale imam zelo rad, saj tja pridejo ljudje, ki ji stand up res zanima, tako da pričakujem smeh, pričakujem, da bom užival na odru in da bo uživala tudi publika. Seveda bodo imeli vsi svoje favorite, ampak mislim, da bo smeha velika od začetka pa do konca.

Besedilo: MIMA \\ Foto: Jan Beguš, Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri