Do vseh prelomnih trenutkov v življenju je član ljubljanske Drame Klemen Janežič prispel zahvaljujoč trdemu delu in temu, da na svet gleda čim bolj pozitivno.
Snemanje telenovele Usodno vino je zanj ekstremna izkušnja, raziskovanje japonskega plesa butoh za magisterij poglabljanje vase in vloga Alekseja Vronskega v Ani Karenini nagrada za trdo delo ter hkrati velika priložnost in odgovornost.
Kakšni pa so še drugi usodni trenutki, ki so zaznamovali njegovo življenje?
"Precej stvari je v danem trenutku zame bilo usodnih. Ena od prvih usodnih stvari je bila, ko sem si s šestimi, sedmimi leti za darilo zaželel pištolo, iz katere si streljal plastične kroglice, ki so nevarne, če koga zadeneš v glavo. Oče je rekel, da še nisem dovolj star za kaj takega. Takrat je zame to bilo povsem usodno. Zdelo se mi je, da bo 'konec sveta'. Pri 13, 14 letih je zame bila usodna že kakšna ljubezen, ko sem se zaljubil, dekle pa se ni strinjalo. Definitivno je zame bilo usodno to, da sem bil sprejet na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, saj je to močno vplivalo na moje življenje. Bil sem zelo 'zelen', o ničemer se mi ni sanjalo, nisem niti vedel, kdo sedi v komisiji. Se mi je pa zdelo usodno to, da sem sprejet, saj ima to zdaj zame velike posledice. Pravzaprav se nam zdi vsaka stvar, ki človeka zadene, v danem trenutku usodna. Pozneje vidimo, da to ni res. Seveda se mi, če v trgovini nimajo moje čokolade, ne zdi nekaj usodnega. Iz tira me lahko bolj vrže sočlovek."
Preberite si celoten intervju s Klemnom na Lisa.si
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
