Sonce je sijalo, medtem ko sva na zeleni terasi nad mestom počasi praznila kozarca mineralne vode in uživala v zadnjih poletnih trenutkih. Igralec Klemen Janežič je resnično prijeten sogovornik. Ne le da poskrbi za izredno sproščenost pri pogovoru, temveč te nahrani z vznemirljivimi podatki in besedami, ki jih oblikuje v privlačne povedi.
Igralec se v zadnjih dneh vse pogosteje sprašuje o iskanju raja, a ne le zaradi nove predstave, ki se je proslavila na odru Drame, temveč tudi zaradi starih staršev.
"V zadnjem obdobju sem zaradi bolezni večkrat obiskal dedka. V življenju je ogromno prestal in se veliko žrtvoval za svojo družino. Zdaj bi si res zaslužil bolj mirno bivanje. Po vsem tem življenju bi moralo vendarle že priti do razodetja," je prepričan Klemen, ki sicer ni povsem prepričan o koncu življenja na tem svetu, pa vendar verjame, da je naša pot odvisna predvsem od naših dejanj in odnosov na zemlji. Medtem ko številni še iščejo svoj raj na zemlji, je on svojega že našel. Pa ne na rajskih plažah ali tisočerih nebeških otokih, temveč v krogu bližnjih.
"Raj povezujem predvsem s posameznimi osebami. Nimam rajske plaže, rajskega otoka ... Če sem obkrožen s pravimi ljudmi, mi je vseeno, kje sem," mi je ob kozarcu mineralne vode pojasnil Klemen, ki verjame, da se ljudje v zadnjem času preveč osredotočamo zgolj sami nase. Ob raznovrstnih aktivnostih za boljše življenje, ki so nam na voljo, mislimo le na svoje dobro, kar je sicer razumljivo, vendar v veliko primerih že meji na sebičnost.
"Ljudje smo socialna bitja, zato dobro delujemo, ko smo obkroženi s prijatelji, partnerjem, družino. Po napornem dnevu me lahko umirita le dobra glasba ali pa Nina, moja punca. Pogovor z njo je pravi balzam za dušo," je prepričan igralec, ki pa užitek najde tudi v številnih športnih aktivnostih, vse od boksa pa tudi do skvoša. Prav poseben užitek mu dajejo trenutki, preživeti v družbi boksarske vreče. V prostorih Drame svoje misli rad sprosti na treningu boksa, ob katerem odstrani ves balast in napolni koncentracijo.
"Boks je na neki način izjemno intimen. V osnovi je to čudna združitev dveh posameznikov v ringu. Simpatiziram s samo filozofijo boksa, vendar se le redko znajdem v ringu. Precej ljubši mi je čas, preživet le v družbi boksarske vreče. S tem se otresem agresije in se dobro utrudim. Po treningu boksa se počutim bolj umirjeno," nam je zaupal Klemen, čeprav je tovrsten šport daleč od naše predstave. Si predstavljate grofa Vronskega med udarjanjem po vreči ali pa očarljivega Martina Rozmana med pritrjevanjem boksarskih rokavic?! Tudi mi smo imeli nekaj težav, medtem ko si priljubljenega igralca lažje predstavljamo med pohajkovanjem po hlevskih boksih in negovanjem domačih živali.
"Uživam v dobrih starih kmečkih opravilih. Doma imamo že desetletje tudi nekaj konj, in ko imam čas, nadvse uživam v skrbi zanje. S tem, ko njih očistim odvečnih dlak, tudi sebe očistim nepotrebnega stresa. Ta mogočna žival stoji pred tabo, vsa krotka od ugodja, ki ji ga daje česanje," o svoji ljubezni do konj spregovori Klemen, ki pa ga bomo le bolj redko lahko videli v usnjenem sedlu, čeprav le na malih ekranih.
"To bi sicer šlo. Morda le moja sestra s tem ne bi bila najbolj zadovoljna, saj meni, da je potrebna pravilna ježa. Moja sestra in oče sta odlična v ježi konj. Najprej bi zato moral k njej na nekaj lekcij," z nasmehom na ustnicah pove Klemen, ki odkrito priznava, da je bil vedno bolj hlapec za mrvo in konjušnico, kljub temu pa se je nekajkrat že usedel na hrbet konja.
"V sklopu raziskovanja za svoj magistrski študij iz umetnosti giba sem enega izmed naših konj uporabil za soplesalca. Vem, da se sliši čudno, ampak to je bila ena najlepših izkušenj v mojem življenju. Mogočnost, ki jo premorejo konji, je neverjetna," nas je presenetil Klemen, ki je že od mladosti močno povezan s športom. Že v mali šoli je namreč začel plesati, saj je otroke v njegovi domači vasi obiskala plesna šola, s pomočjo katere so naredili svoje prve plesne korake. Skozi mladost se je preizkusil tudi v hiphopu, jazz baletu, pozneje pa se je preprosto zaljubil v latinskoameriške plese. Omeniti velja tudi, da se je poleg plesa ukvarjal tudi z rokometom, nogometom, odbojko, šahom, kitaro, karatejem ...
"Ni da ni! Še danes mi vsa ta pestrost pride še kako prav. Čeprav ima ples v mojem življenju prav posebno mesto. Zelo rad plešem, čeprav v zadnjem času ni bilo veliko priložnosti. Ples zbližuje ljudi, predvsem pa sprošča," je prepričan igralec, ki verjame, da ples odstrani tudi številne ovire, ki so bile pred tem prisotne med soplesalcema.
"Če bi ljudje večkrat zaplesali, bi bil tudi naš pogled na svet lahko svetlejši," verjame Klemen, ki pri plesu predvsem pazi na svojo soplesalko.
"Že v plesni šoli so me naučili, da smo plesalci krivi, če gre karkoli narobe," nas poduči simpatični igralec in se ob tem prijetno zasmeje, medtem ko s terase ljubljanske Drame opazujeva živahen utrip mesta pod nama.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Goran Antley
