Na lep jesenski dan se dogovoriva ob kavi, ne kot bi se drugače zagotovo skoraj ob kateri koli uri - ob pivu. Klemen Klemen je ta legenda Trnovega, ki ostaja isti fant - kljub slavi bo obdržal svojo iskrenost, neposredno izražanje in rapersko hojo, s katero pride na najin zmenek, na po njegovih besedah edini intervju, ki ga bo dal za 'ženske revije'.
Story: Opaa, popolna oprema, klobuk, jakna, dober imidž!
Ja, hudo, a ne? Klobuka sem kupil kar dva, sem dobil popust pri Rudolfu!
Story: (smeh) Isti kot pred 10 leti. Še vedno se mi zdi fascinantno, da ne piješ več alkohola ...
Mislim, saj nisem rekel, da za vedno, ampak danes ne. Za zdaj prav uživam v svojem treznem življenju, tudi travo sem nehal kaditi, predvsem zaradi infarkta. Res ne želim več tako obremenjevati srca.
Story: Kako se je sploh zgodil ta infarkt?
Sončil sem se na našem vikendu na Dolenjskem in se seveda ob tej hudi vročini vrgel v ledeno Krko. Veš, mi imamo kar občutek, kot da smo še vedno stari 20 let ... No, če bi me zadelo tam pa če bi me močno, bi gotovo potonil. Ko sem prišel ven, ni bilo še nič čudnega, videl sem neke ljudi, ki so pekli čevape, pa sem pristopil, če bi mi kakšnega ponudili.
Story: Pa so?
Ja, dali so mi ene tri! (smeh)
Story: No, potem pa kmalu ni bilo več zabavno ...
Mogoče je bil skupek vsega - najprej vročina, potem kopanje v ledeni vodi, potem topla hrana, potem sem še nekaj mrzlega spil in evo. Začelo se mi je vrteti. Šel sem do sestre, ki je bila na drugi strani ob reki, in potem me je začelo tiščati v srcu, kot da bi mi ogromna slonica stopila na prsni koš in ne sestopila. Najprej sem mislil, da moram malo predihati stvar, saj veš, vročina, ampak hvala moji dragi sestri, da je dobro reagirala in me peljala v bolnico v Novo mesto, ter Gospodarju energij, da me je zadržal tukaj (poljubi roko, jo dvigne gor in ljubeče pogleda v nebo).
Story: In tam je EKG pokazal resno stvar?
Ja, takoj v rešilca in v Ljubljano. Ampak vse skupaj je trajalo okrog uro in pol, dve, da sem sploh prišel do operacije.
Story: Vas je bilo kaj strah?
To ne moreš verjeti, vse poteka 'v živo', nisem bil pod narkozo. To je bilo, kot da bi menjavali v tebi neko zajlo. (smeh) Iz dimelj gredo po žilah do srca - tam sem imel neki strdek, ampak ni bil tako velik, da bi popolnoma ustavil pretok krvi, tako da mi je tudi dr. Žižek rekel, da sem jo dobro odnesel.
Story: Pa kaj pogrešaš alkohol?
Niti ne, sicer sem doživljal strese zaradi tega, ker sem nehal piti. Šel sem ven in videl, kako se vsi okrog zabavajo, pijejo pivo, se smejejo. Jaz pa sem imel občutek, kot da nekaj zamujam v življenju. Vsi so se mi zdeli strašansko zabavni in mislil sem si, da je vse to v alkoholu, vendar zabavnost ni v alkoholu, temveč v tebi. Po infarktu so vse stresne misli o alkoholu splahnele. In zdaj mi je super. Lepše ravnam s sabo, imam se bolj rad, veliko bolj čutim sam sebe in znam reči 'ne'.
Story: Uh, to je včasih kar težko, kajne?
Svoje čase sem bil v velikem stresu tudi zaradi tega, saj bi rad vsem ustregel, vsem pomagal - zdaj pa vem, da sebe nimaš rad, če ne znaš reči ne takrat, ko je to potrebno, če tega ne zmoreš ali za to nimaš časa. Dobesedno. Sebe moraš imeti na prvem mestu, ne pa da ustrežeš vsem in si potem sam v stresu, ker mu nisi ustregel, ne moreš pač ustreči vsem. V besedi 'ne' pa se skriva veliko večji pozitivni učinek, kot si mislimo, in seveda če ta izhaja iz tvoje resnice.
Story: Še pred nekaj dnevi si priredil fantastičen koncert v polni dvorani Kina Šiška. Zakaj bi rekl, da si pri ljudeh še vedno tako zelo priljubljen?
Ne vem, to bi morali vprašati njih. Se mi pa dobro zdi, da kakšni mladi mulci in mulke znajo moja besedila na pamet, pa vendar so bili ob moji izdaji prvega albuma še v plenicah. (smeh) Kot kaže, me Gospodar energij ali če rečem temu Življenje, čuva in skrbi zame, da je tako in da lahko to, kar mi je všeč (delam s srcem), delam še naprej.
Story: Tudi novi komadi so bili zelo dobro sprejeti.
Se mi zdi, da kar v redu. Tudi glas mi je zdržal, saj sem repal skoraj tri ure. Nekaj dni prej sem pridno vadil, da nisem naprezal glasilk, pa lepo sem si limonice stiskal, med, nekaj kalcija za glas in jedel sem suhe slive. Tako dolgega koncerta še nisem imel in všeč mi je, da smo vsi skupaj to dobro izpeljali. To je bil skupek čarobnih energij občinstva, vseh, ki so mi pomagali (okoli 30-40 ljudi), in mene samega - skupna energija ljubezni.
Story: Ja, veliko gostov si imel ob sebi na odru ...
Da je uspelo, je zasluga vseh: tistih, ki so bili v dvorani, in tistih, ki so zadaj držali ta šov pokonci, iiihhhhaaaaaa moje ninje!
Story: Je res, da v zaodrju ni bilo alkohola?
Je bil, tako da so se ga naši napili, samo ni bilo pa nobenih 'štal'. Je pa res, da smo bili zmenjeni s Fedrom, da nam pripelje za jest, vendar smo v zmedi in veliki naglici na to čisto pozabili. Tako da, Feder, hvala vseeno, ker si se ponudil, pridemo enkrat vse 'pužrt h tep'. (smeh) No, jaz sem se najedel že doma, mi je oče pripravil super kosilo, izvrstne polpete in krompirjevo solato s čebulo, pa še adrenalin me je držal pokonci.
Story: Kako pa sta zdaj z očetom?
Super. Zdaj oba ne pijeva (oče občasno se kakšen deci vinčka). Prej pa je bilo kar 'ornk' napet. Ko sva oba pila, sva imela stalno boje, prav resne, v bistvu so bile to že vojne!
Story: So bili prav pretepi?
Tudi. Na koncu se spomnim, da sem 27. 8. (dan po svojem rojstnem dnevu) še 'nažgan' prišel do njega, kjer sva se začela pretepati, ob tem pa sva oba zgrmela na tla in pri tem si je oče zlomil roko. Po tem incidentu sem se vprašal, kaj sploh počnem, saj je to vendar moj oče, ki ima že 70 let, to pa ne vodi nikamor, in si poiskal pomoč, ker sem hotel odkriti, kaj se mi dogaja pod vplivom alkohola in kaj alkohol sploh je. Sedaj imava odnos, ki bi ga morala imeti že prej, ampak dobro, vsaj zdaj ga imava!
Story: Lepo. In zdaj živiš zdravo življenje?
Ja, kar skrbim za to. Bolj zdrave navade, oreščki, malo več telovadim in zjutraj pred kavo ter cigareto si naredim obilen zajtrk, poln sadja, zelenjave, zdravilnih oreščkov in začimb. Jaz temu pravim jutranja superbomba, po domače supersmuti.
Story: Prav smuti?
Ja. Prijateljica, raperka Katana, mi omogoči, da pri Geaproduktu dobim supersadje, zelenjavo, lešnike, orehe, indijske oreščke, mandlje, dateljne, in zdaj je to redno na mojem sporedu, pred vsem tem pa spijem liter vode na tešče, ki se ji tudi zahvalim. Že prejšnja punca, ki mi je veliko pomenila, me je navdušila nad tem, zdaj pa to redno izvajam.
Story: Pa zdaj, imaš punco?
Zdaj imam ljubice. (smeh) Prej je bilo drugače, saj sem se utapljal v alkoholu in sem imel drugačen odnos do punc, ki so se me ob moji razburkani pijanosti izogibale (vsaj večina njih).
Story: Si želiš otroke?
V mladosti sem vedno imel to željo, ja, potem sem vmes malo pozabil na to, potem obupal, češ da sem že prestar, zdaj pa spet dobivam to željo, iiiihhhaaaaaa ...
Story: Prestar? Daj no, saj si komaj štirideset! U, kako si praznoval?
Jao, veš, kaj so mi prijatelji kupili za rojstni dan? Izpit za avto!
Story: Mega!
Ma ja, zdaj se prepuščam življenju. Vsi bi ga radi malo urejali, ampak moraš ga ozavestiti in preprosto živeti.
Story: Zveni kar poduhovljeno ...
Pa saj sem vedno bil malo tak, pa maser sem, pa od nekdaj so me zanimali misteriji in rad bi omenil, kar je pri nekem intervjuju rekel Bob Marley: "Moje bogastvo je moje življenje."
Story: Kaj ti največ pomeni?
To, da sem svoboden. Svoboda da odločitev. Je tudi en komad na plati, kjer poskušamo razložiti (Kosta, Ballau), da ti nobeno bogastvo ne bo nič pomagalo, ker tistega, kar je materialno - denar, avtomobili, vile - ne boš vzel sabo na drugo stran; ostane samo ljubezen.
Story: Kot vedno, kombinacija družbene kritike in tvoje iskrenosti, kako dolgo je nastajala plošča?
Lahko rečem 12 let. Saj veš, to v tebi zori in postopoma nastaja; ne morem reči, da sem se usedel, si vzel dve leti in naredil, to so procesi. Ko je prišel navdih, ko je bila ideja, sem ji pustil prosto pot in pogosto me je glasba inspirirala, da sem začel o nečem razmišljati, in to tudi napisal.
Story: In kam so uprte misli o prihodnosti?
Neprestano govorim ljudem okrog, tudi ob rojstnih dnevih in tako: "Bodi dober do sebe, saj ko se ti dobro počutiš, se svet okrog tebe odvija drugače (ti si svet - polepšaj ga sam). In s takim načinom želim nadaljevati, vesel sem, da sem šel na odvajanje, vesel sem, da sem šel v motivacijsko skupino, vesel sem in moral sem doživeti vse, kar sem (alkohol, komo, srčni infarkt ...), da sem prišel do tega, kar sem sedaj. Pri odvajanju mi je zelo pomagala Zdenka Čebašek Travnik, stroga, ampak srčna. V branje mi je dala knjigo z naslovom Otrok, ki se je igral z luno. Evo, to bi priporočil vsem, ki se spopadajo z istimi bitkami (alkoholom). Pa srečno pot ... Džija!
Napisala Ana Maria Mitić
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj
