Igralec, komik, oče. Klemen Slakonja res nikoli ne počiva. Po številnih uspešnih imitacijah pomembnežev iz sveta politike ga je pred meseci začaral svet družabnih iger, in v petek, 10. novembra, je tako luč sveta ugledala igra America First Cards, kjer je pri soustvarjanju kart eno izmed vodilnih vlog imel prav Klemen.
Igro je podprla tudi tiskarna, ki skrbi za najuspešnejše projekte na največji svetovni platformi za zbiranje denarja, Kickstarterju.
Story: Pred časom ste na družabnih omrežjih objavili fotografije, na katerih pozirate preobraženi v prvo damo Melanio Trump. Verjamem, da vam tem nikoli ne zmanjka, še posebej, odkar je ameriško predsedniško mesto zasedel Donald Trump.
Res je, ogromno jih je. Morda mi je kar malo žal, da sem tako hitel z izidom videa. Število ogledov po zmagi je sicer močno poskočilo, tako nikoli ne veš, kdaj bo kateri izmed posnetkov deležen še prav posebne pozornosti. Papež tako po vseh teh letih doživlja pravi razcvet.
Story: Trump je tudi tisti, ki želi uničiti vsa dosedanja prizadevanja Američanov za čistejši okoliš in skrb za naravo.
Zanimivo, mar ne?! Mislim, da smo prišli že tako daleč, da že pritiskamo na kritične točke planeta. Zato je čas, da stopimo skupaj in aktivno pomagamo pri reševanju nastale škode. Prav je, da počnemo stvari, ki bodo planet reševale, in ne takšnih, ki ga bodo peljale v pogubo. Prav zato bom v prihodnjih tednih izdal pesem, ki bi jo lahko poimenoval kar Pesem Zemlji.
Story: Kakšen pa je vaš odnos do okolja?
Pomembno je, da vzdržujemo naravo. Tega sem se še bolj zavedal ob filmu Her. Poznaš ta film?
Story: Seveda.
No, zgrozil sem se ob tem, ko sem videl, kam naša družba drvi. V svet, poln nebotičnikov in betona. Brez odnosov med ljudmi, le tehnologija na vsakem koraku. Ljudje s slušalkami v ušesih. Nihče se več ne zanima za sočloveka, le zase, pa še to samo površinsko. Morda to niti ni film o prihodnosti, temveč kar sedanjosti, sploh če v ozir vzamemo Japonsko, ki velja za deželo prihodnosti. Tam odnosov med ljudmi ni več. Ravno zadnjič sem gledal dokumentarec o spolnem življenju ljudi na Japonskem. Življenje z lutkami postaja nekaj povsem običajnega. To je prihodnost, tja gremo! Daleč stran od narave, pristnih človeških odnosov ...
Story: Predstave v Drami so vedno usmerjene k družbeni angažiranosti. Umetniki ste zato za dogajanje v družbi morda še nekoliko bolj občutljivi. Kje so meje?
Verjetno umetniki lahko nekoliko bolj pogledamo na dogajanje z različnih zornih kotov. Medtem ko nastavljamo ogledala publiki, lahko v odsevu zagledamo tudi sebe. Verjamem, da se bodo stvari začele premikati na bolje. Bistveno je, da se posameznik začne spraševati in spreminjati ... O tem je pel že Michael Jackson. No, hecen primer, vendar moj sin ves čas posluša njegovo glasbo.
Story: Odlična izbira.
Res je. Je velik oboževalec Michaela Jacksona, tako da smo tudi mi primorani poslušati njegove pesmi. Ena izmed najbolj sporočilnih je zagotovo tista 'I'm starting with a man in a mirror' (začel bom s človekom v ogledalu, op. a.). Točno tako je, najprej moramo spremeniti sebe, šele nato lahko spreminjamo svet.
Story: Torej želite tudi s svojimi projekti vplivati na dogajanje?
Vsaka mala sprememba je lahko začetek velikega plaza, ki na koncu za seboj potegne vse. Počasi in vztrajno se daleč pride!
Story: Vaši posnetki niso namenjeni zgolj zabavi, temveč imajo tudi pomembno sporočilnost.
V vsak video poskušam vpeljati dodatno noto, da ne gre za posmehovanje na račun določene osebe, temveč za iskanje pozitivnih stvari. Tako dobimo vidik obeh plati, kar pomeni, da se lahko iz te perspektive zamislimo.
Story: Se vam zdi, da ste kot oče še bolj pozorni na to, kakšen planet zapuščamo zanamcem?
Seveda. Zagotovo začneš drugače gledati na svet. Pozornosti kar naenkrat ne namenjaš več le sebi, temveč v največji meri svojemu podmladku. Seveda si za otroke želiš le najboljše in tako skrbiš, da bodo lahko živeli v svetu, v katerem bodo lahko srečni.
Story: In kaj je po vašem mnenju sreča?
Zelo dobro vprašanje, ki sem si ga v zadnjem času že večkrat zastavil. Sreča je način gledanja na življenje. Če nanj gledaš skozi srečne oči, z veseljem in radostjo, deluješ kot magnet za vse dobre stvari, dogodke. Če pa si poln negativnih misli, se kaj lepega tudi ne bo zgodilo. Tudi če bi se, tega v svojem stanju niti ne bi opazil. Če gledaš na svet z očmi, ki se zavedajo, da je vse mogoče, je mogoče tudi to, da si srečen.
Story: Je sreča bolj dolgotrajno stanje ali zgolj kratek utrinek?
Če se znaš dovolj dobro natrenirati, je sreča lahko odločitev. Stanje, v katerem ne dovoliš, da te karkoli spravi iz tira.
Story: In kako srečni ste sami?
Ja, jaz sem zelo srečen. (smeh) Najsrečnejši človek na svetu!
Story: To pomeni, da ste skozi življenje pridobili kar veliko trde kože?
Marsičesa sem se naučil, marsikatero preizkušnjo sem že prestal. Ugotovil sem, da se nima smisla obremenjevati, potem namreč nisi srečen. In če ni tako, je vse zaman. Zato poskušam vsakodnevno sevati veliko mero sreče, kar seveda ni vedno lahko. Mislim pa, da je to bistven recept, če želiš biti srečen dan za dnem.
Story: Pomembno vlogo pri tem igra tudi to, da imate radi svoje delo.
Mislim, da je to izredno pomembno. Če namreč ne uživaš v svojem delu, nisi srečen. Če pa imaš to srečo, da delaš, kar rad delaš ... Trenutno se res ne morem pritoževati. Pred meseci se je zgodilo nekaj zelo nepričakovanega. Matjaž Čirić me je povabili k projektu America First Cards, igro s kartami, ki je navdih našla v videih, ki so bili pred meseci tako zelo priljubljeni na YouTubu. Karte je ilustriral Mark Jordan, sam pa sem soustvaril koncept igre ter idejo za predstavitveni video na Kickstarterju.
Story: Že pred časom ste presegli pričakovanja na slovenski platformi za zbiranje denarja Adrifundu. Kakšen izziv vam je tako vaš najnovejši projekt?
Ogromen, saj nikoli nisem niti pomislil na to, da bi počel kaj takšnega. Družabne igre sem rad igral že vse od malih nog, nikoli pa nisem mislil, da bom sodeloval pri nastajanju ene izmed njih.
Story: Nam zaupate koncept igre?
Igra je osnovana na grajenju imperijev, vse od Amerike, Rusije, Kitajske, Severne Koreje do Božičkove dežele. Tisti, ki jih ima na koncu več, zmaga, medtem ko svoje imetje ščiti s spopadi z ovcami. Igra morda nekako lahko spominja na enko, črnega Petra ... Črni Peter je v našem primeru karta Hillaryous s Hillary Clinton v glavni vlogi. (smeh) Gre za povsem originalno igro.
Story: Kaj vas pri igri najbolj privlači?
Nepredvidljivost. V vsakem trenutku se lahko zgodi veliki preobrat. Sčasoma sem postal tako dober, da me le s težavo kdo premaga. No, ravno včeraj me je Mojčina hči Mila kar dvakrat. (smeh) Očitno sem jo dobro naučil!
Story: Vas smem vprašati, koliko ur ima vaš dan? Zdi se, da vašim projektom kar ni videti konca.
Dobro moram razporediti čas, z Mojco pa potrebujeva ogromno usklajevanja urnikov. Pomembno nama je, da kljub hektičnim urnikom najdeva čas za otroke in drug za drugega.
Story: Ste igralec ansambla slovenske SNG Drame, ob tem razvijate številne lastne projekte, za nameček pa vas potrebuje tudi družina.
S časom moram ravnati zelo racionalno. Konec oktobra sem za nekaj dni zbolel, saj veš, kako je, če imaš otroke, in zdelo se mi je, da izgubljam čas in energijo za nekaj nepotrebnega. Želel sem čim prej ozdraviti. No, ampak očitno te tudi bolezen z razlogom položi in takrat si je treba prisluhniti ter izpreči.
Story: Bi lahko rekli, da ste perfekcionist?
Se ti zdi?! Moji sodelavci se ne bi strinjali s tabo. (smeh) Morda niti ne perfekcionist, temveč imam vizijo o tem, kako bi morala stvar delovati. Ko jo dobim, me le težko premakneš. Odločen sem, da jo bom izpolnil, ne glede na vse. (smeh) Mislim, da so vizije sestavni del naših življenj, vsaj morale bi biti.
Story: Predvidevam, da lahko le otroci nekoliko zamajejo vaše temelje.
Otroci točno vedo, kako pritiskati na prave gumbe. (smeh) Mislim, da so otroci najboljša šola. Ko te oni enkrat več ne morejo spraviti iz tira, potem te nič več ne more.
Story: Kako vas je očetovstvo spremenilo?
Rastem skupaj s svojimi otroki. Tako kot sam ne opaziš, kako hitro rastejo, razen seveda, kadar pogledaš kakšne stare slike, tako tudi ne opaziš preskokov, ki jih delaš sam. Če pa zdaj pogledam za nazaj ... Uh, mislim, da sem danes povsem drugačna oseba, kot sem bil pred otroki. Velika razlika, kot noč in dan.
Story: Ali družina kako vpliva na vaše delo?
Mislim, da družina daje dodatno vrednost mojemu delu, meni pa dodaten motiv za delo. Projektov se seveda lotiš iz želje po izražanju kreativnosti, v veliki meri pa tudi zato, da poskrbiš za družino. Moški gremo ven na lov in ujamemo tistega mamuta. (smeh)
Story: Dejali ste, da z Milo radi odigrate partijo najnovejše družabne igre. So torej otroci posredno le vključeni v vaše projekte?
Seveda. So namreč del mojih projektov. Mila je pri 11 letih že dovolj dojemljiva, medtem ko sta fanta še malo premajhna. Sta pa zraven in pogosto poplesavata ter popevata z menoj. Moja služba ni prisilno delo, temveč je nekaj, kar delam rad, z veseljem.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije Helena Kermelj, Goran Antley, Mare Vavpotič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
