Gledalci, ki spremljajo priljubljeni šov Kmetije na Pop Tv, smo skupaj s tekmovalci stopili v drugi teden bitk za veliko nagrado, ki letos znaša 75.000 evrov. In medtem, ko so tekmovalci tabora mlinarjev in pekov že sklenili nekaj zavezništev, se bolje spoznali in se od ene od tekmovalk že poslovili, si gledalci šele prihajamo na jasno, kdo na kmetiji nam je najbolj všeč, kdo najbolj hinavi in komu je bila doslej storjena največja krivica.
Čeprav smo se s svojimi komentarji zaenkrat držali nazaj, saj nismo želeli prehitevati s preuranjenimi zaključki, pa so nas sinočnje oddaje spodbudile, da zapišemo nekaj naslednjih vrstic.
Potem, ko je tabor pekov po dvoboju s simpatično 24-letno Katjo Poljanšek, sicer frizerko iz Kamnika, zapustila 27-letna Tamara Klemen, zgovorna natakarica iz Mengša, smo se ujeli, da smo nehote navijali prav za Katjo. Morda tudi zato, ker so jo s svojo podporo na cedilu pustili skoraj vsi njeni sotrpini, morda pa tudi zato, ker nas je Tamara s svojimi pritoževanji nad razmerami v kajži prepričala zgolj v to, da bo svoje atribute (ki jih je na veselje moškega dela tekmovalcev in občinstva tako rada razkazovala) bolje 'vnovčila' tam zunaj, v 'civilizaciji'.
Tudi sicer pa so naši občutki glede tekmovalcev enega in drugega tabora mešani. Nekateri med njimi namreč že kažejo svoje prave barve, pri večini njih pa najbolj moti, da le redko zares prevzamejo krivdo za svoje napake nase, temveč jih raje prelagajo na ramena drugih. Iskrenost je tudi tokrat v šovu le redka dobrina, na katero v formatih resničnostnih oddaj niti ne gre računati.
Po ogledu včerajšnje oddaje pa nas je vendarle še bolj vznemirilo dvoje:
- popolno umanjkanje empatije do poškodovanega glavnega mlinarja Silva, ki se je po zdravniškem nasvetu na koncu odločil, da bo odšel domov,
- izjemno podcenjujoč odnos pekov do sotekmovalca Tomaža, ki so mu mimogrede obesili še vso krivdo za nekaj politega bučnega olja.
Pa začnimo pri Silvu.
Tisti, ki ste gledali oddaje, veste, da si je pustolovec Silvo pred dnevi, ko so tekmovalci čistili ribnik, poškodoval stopalo. V tistem mulju ribnika je ponesreči stopil na žebelj, precej zoprna rana pa se je nato še vnela in zagnojila. Da bi bila stvar še resnejša, je prišlo tudi do zastrupitve celega organizma. In vse to zagotovo niso heci, kar vam bo lahko potrdil vsak, ki je kdaj že imel takšno poškodbo z zapleti. Silvove strahove je dan kasneje potrdil še zdravnik, ki ga je voditeljica šova pripeljala na kmetijo.
A medtem ko Silvova odločitev, da odide domov, ni presenetila večine gledalcev, so njegovi sostanovalci evidentno mislili predvsem nase. Jasno je namreč bilo, da je s Silvovim odhodom naenkrat ogrožen tudi njihov položaj na kmetiji, saj bo moral eden izmed njih stopiti na njegovo mesto v areni. In zato so ga na vse kriplje prepričevali naj ostane, nekateri izmed njih pa celo dvomili, da so njegove bolečine v resnici 'dovolj hude' za to, da s kmetije odide brez boja. Prav nič empatična ni bila niti voditeljica šova, Natalija Bratkovič, ki nikakor ni želela razumeti, da je za Silva v resnici najbolje, da odide domov počivat, ampak mu je poskusila celo vzbuditi občutke krivde, kot da s svojo odločitvijo (s katero je dal prednost svojemu zdravju) pušča svoje sotekmovalce na cedilu. Njeno včerajšnje nerazumljivo vztrajanje pri tem, naj se Silvo zjasni in povsem neupravičeno trkanje na njegovo vest, je bilo celo tako zelo neprijetno, da bi v danem trenutku voditeljici najraje pripeljali kar kakšno okoli ušes.
Medtem pa se je v drugem taboru pri pekih dogajalo naslednje ...
V taboru 'počene' krušne peči so se tokrat nastrojili zoper Tomaža Bogoviča, ki si ga je mladi in domišljavi Jan pred dnevi že izposodil in iz njega prav po pobalinsko ponorčeval (a se Tomaž na njegovo petelinjenje niti ni preveč oziral). Peki so ga vsak posebej 'priporočili' mlinarjem za nominacije, češ da je bil Tomaž tisti, ki je tisti teden naredil največ škode, in ob tem zamolčali, da je bučno olje ob stiskanju polil tudi novi gospodar Branko, koruzni kruh pa se je povsem sfižil novemu peku Robiju. A čeravno je bilo videti, da je Tomaža bolj kot nominacija bolelo to, da so mu pripisali vso krivdo za nesrečni dogodek (čeprav gre po pričevanjih Darje zanj delno kriviti tudi malega Jana, ki je neprevidno vstal z mize in tako iz ravnovesja spravil stiskalnico za olje), so gledalce bolj zmotila zahrbtna opravljanja.
Novi glava družine pekov Branko je med drugim rekel, da takšnega človeka, kot je Tomaž, v življenju še ni srečal, in se spraševal, če morda nalašč ne bojkotira naloge, spet nek drugi sotekmovalec je ugotavljal, da je Tomaž nenavaden človek, ki da živi v svojem svetu, da bi tretji kar naravnost ugotovil, da je Tomaž očitno nor. Še celo Darja, ki kot edina načeloma drži s Tomažem (najverjetneje zato, ker je bil Tomaž edini, ki ji je v prejšnjem tednu stal ob strani), je potarnala le, da se ji ne zdi prav, če se ljudje norčujejo iz nekoga, ki je drugačen ali, no, neumen.
Kako pa je v resnici na stvari?
26-letni Tomaž Bogovič iz okolice Krškega je magister robotike, ki se tam zunaj v resničnem svetu večino časa ukvarja z analizami športnih dogodkov.
In ko je Tomaž takole o sebi in svojem življenju govoril v kamero, je postalo gledalcem kristalno jasno le eno: fant nikakor ni neumen, nasprotno. Očitno je kvečjemu prebister za svoje sotekmovalce, ki mu v svoji 'preprostosti' zato le težko sledijo. Še več. So tako kratke pameti, da je z njimi zlahka manipulirati. Šele, ko je eden izmed njih 'ugotovil', da je Tomaž drugačen (mišljeno slabšalno) od njih, so namreč to (kot kakšni papagaji) pričeli 'ugotavljati' še sami.
No, kakorkoli že ...
Če bodo ta teden izgubili peki in se bo torej v areno moral podati Tomaž, bomo vsekakor navijali za Tomaža. Enostavno zato, ker smo prepričani, da bo Tomaž tam prisotnim v nekem trenutku znal pokazati, da je v resnici neprimerno bolj bister od njih, in bi zatorej radi videli njihove trapaste izraze presenečenja na obrazih. Morda jih bo to izučilo, da od takrat naprej v življenju ne bodo nikogar več tako grdo podcenjevali.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del