Knjižna novost: O smehu Zlatka Čordića

11. 6. 2019
Deli
Knjižna novost: O smehu Zlatka Čordića (foto: Beletrina)
Beletrina

Na knjižne police je v teh dneh prišla zanimiva biografija glasbenika Zlatka Čordića izpod peresa Jurija Hudolina. Če še ne veste, kaj bo vaše poletno branje, potem je knjiga O smehu Zlatka Čordića zagotovo prava izbira, ki vas ne bo pustila ravnodušnih.

Živeli na 9 kvadratih v vevških barakah

Besim in Hasnija Čordić sta svoje prvo družinsko gnezdo spletla na vsega devetih kvadratih, v vevških barakah, kjer se jima je leta 1980 rodila hčerka Alma. "Kakor, da teh devet kvadratov ne bi bilo premalo za dva mladoporočenca z dojenčico, je leta 1983 v prostor prišel še Zlatko Čordić. Bili so srečni, tudi po zaslugi Besima, za katerega se govori, da je še danes otrok in humorist, gotovo pa ljubitelj pešibusa in pohodnik po mestnih ulicah, neutrudni raziskovalec lastnega nemira. Danes, ko Besim in Hasnija živita v Medvodah, se Besim še vedno drži železnega pravila, da vstaja ob petih zjutraj in se peš odpravi na pohod in pešači in razmišlja."

A med Vevčami in Medvodami je družina Čordić naredila še eno pomembno postajo, ko se je iz devetih kvadratov velike barake, preselila v 37 kvadratov veliko garsonjero na Fužine, ki jo je oče Besim predelal tako, da je iz nje naredil še dodatni dve sobi, Zlatko pa je z leti dobil svoje malo kraljestvo na zastakljenem balkonu, ki je za naslednjih 20 let postal njegov dom in kjer so se rodile prve rime in od koder se je vse pravzaprav začelo.

Princ Fužinc na zastekljenem balkonu

"Vsa ta leta od kar se je kot deček vrnil iz objema Hasnijinih roditeljev nazaj v ljubljanski vrtec, je večinoma preživel na zastekljenem balkonu garsonjere na Fužinah. Starša nista imela veliko časa za otroka, zato sta Alma in Zlatko na nek način samorastnika; roditelja sta garala, da so lahko preživeli, in za Zlatka pravita, da je bil skromen in nezahteven in da, sta mu že zgodaj vcepila tudi delovne navade."

Po osnovi šoli ga je pot vodila na srednjo lesarsko šolo, vse zato, ker je želel pridobiti poklic, to se mu je takrat zdelo izjemno pomembno. Verjetno bo številnim zanimivo, da je bil v življenju pijan zgolj enkrat, v času srednje šole, izučilo ga je, zato danes pije le še, kot sam rad reče "bosanski špricer", ki je zmešan iz dva deci jabolčnega soka in deci mineralne vode.

Družinska vzgoja, ki ga je naučila skromnosti, se je pokazala tudi na samem začetku slovenske slave. "Ko se je še pred prvo ploščo znašel v finalu tekmovanja v hiphop fristajlu v K4, v finalu ni želel nadaljevati beatla, saj je njegov nasprotnik in sosed iz drugega bloka doživel hudo tragedijo. Nagrada za zmago je bila pogodba za ploščo pri Nika records. Zlatko je prepustil finale brez boja svojemu mlajšemu sokrajanu. Kot drugouvrščeni je namreč prejel bon v vrednosti 40.000 takratnih tolarjev, ki jih lahko porabi za oblačila, vendar je bon izročil mlajšemu finalistovemu bratu, na katerega je še danes ponosen, saj je še eden od princev iz naselja, ki mu je uspelo v športu."

"Ne smeš se predat, ker vsak je sposoben zmagat"

To je Zlatkov moto že od vsega začetka in ta moto ga je vodil tudi leta 2008, ko je izdal že svojo tretjo ploščo z naslovom Svet je lep in spoznal bolečo resnico. "Sazas je v španoviji z radijskimi postajami najbolj izvajanemu slovenskemu raperju nakazoval sumljivo majhne vsote denarja, vendar je lahkoverni Zlatko kmalu spoznal, da je od prvih treh plošč dobil le 25 odstotkov pripadajočih nadomestil, saj je z založbo in ljudmi, ki jim je zaupal in so vodili njegovo računovodstvo in operativo, sklenil tako pogodbo. Kriv je bil deloma tudi sam, ker je sodelavcem verjel na besedo, da tako pač je v tem poslu in vajen je bil sintagme mož beseda. Radijski uredniki so zagovarjali tezo, da vrtijo tisto, kar ljudje poslušajo, čeprav so favorizirali ene in iste izvajalce, tudi s starim in zlizanimi komadi, ki so zapirali vrata mlajšim glasbenikom." 

To je sodu izbilo dno. "Zlatko se je odločil, da se bo šel divji marketing, da bo z gverilskimi akcijami skrenil pozornost nase in si vzel kar mu pripada, odločil se je, da z grafiti popiše in poriše Ljubljano. Mesto je bilo polno grafitov Svet je lepši, za vsakim vogalom, od Šiške do Viča, od Bežigrada do Fužin, ste lahko naleteli na ta grafit. Kmalu so se začeli pojavljati tudi drugod po Sloveniji, ljudje so ga vzeli za svojega, še danes vidimo kakšnega od Ljutomera do Pirana. Kolikor je imel uvid v prodajo plošč, vsaj tistih, ki so se prodajale na koncertih, je divji marketing uspeval boje od medijskega."

Marija Posel in 96 kvadratov veliko stanovanje v Medvodah

Zlatko je glasbo ustvarjal v prostem času, vseskozi pa je imel redno službo, saj je čutil veliko odgovornost do svoje družine, ki se je iz 37 kvadratov na ljubljanskih Fužinah preselila na razkošnih 96 kvadratov v Medvode, kjer je Zlatko prvič dobil svojo pravcato pravo sobo in vzel kredit za 15 let, da bi lahko kupili novo domovanje.

"Prek agencije smo zelo ugodno prodali garsonjero na Fužinah, ki jo še danes najprej zadenem s pogledom v osmi štuk in zastekljeni balkon, ki sta ga starša transformirala v otroško sobo. Prek druge agencije smo v manjšem bloku v Medvodah kupili večje stanovanje v izmeri 96 kvadratnih metrov in tudi v zemljški knjigi je bila zabeležna ista kvadratura. Po šestih letih bivanja v Medvodah je prišel zakon, da moramo vsi izmeriti kvadrature in jih ponovno poslati v zemljiško knjigo, ker je bilo jasno, da stvari niso povsod urejene. Očetu je kvadraturo pomagal izmeriti starejši bratranec Edo in nato še mnogi, a kakorkoli so obrnili meter, so vedno izmerili samo 72 kvadratnih metrov, hecno, smešno, žalostno in resnično. Jaz in mama sva 15 let plačevala zrak oz. kvadrate, ki so bili samo na papriju. Marija Posel, ki nam je prodala stanovanje, je točno vedela, da ima manj kvadratov, sam sem se temeljito spustil v raziskavo, prišel pa do zaključka, da je imela prave kvadrate zapisane tam, kjer je bilo treba plačevati stroške."

"Zaradi te njene prevare sem zdaj že šesto leto v najemu, ker ko sva z ženo oddajala prijavo za socialno stanovanje, je ta papirnata kvadratura tako nagajala, da nikoli nismo prišli z družino v izbor, kajti po zemljiški knjigi je bilo dovolj prostora za vse."

Številni uspehi in nato leta 2017 izgorelost

"Maja 2017 se je Zlatka polotila bolezen sodobnega časa, ki ji najenostavneje rečemo izgorelost, z njo pa so včasih povezani tudi napadi panike, nespečnost in brezvolje. V kratkem času mu je popolnoma odpovedal imunski sistem, ponoči se je večkrat zbujal z nenadzorovanim srčnim utripom, ki ga je tako prestrašil, da je moral klicati reševalno ekipo, saj je bil prepričan, da je z njim konec, finiš."

"Voljo mu je teh težkih časih dajala žena Ruska in družina, čeprav je treba omeniti, da ga je precej prizadel tudi spontani splav, ki ga je žena Ruska imela v letu 2017." Zlatko in Ruska imata danes dve čudoviti deklici in fantka, na poti pa je četrti otrok, ki bo družino razveselil že prav kmalu.

V tem času, ko je bil povsem na tleh je veliko razmišljal in si predvsem mislil, da zdaj, ko je na tleh, se zanj ne bo zmenil nihče več, razen žene Ruske. "In večinoma sem imel prav."

"Globoka izgorelost ga je spravila na realna tla in prišel je do zaključka, da je na svetu veliko premalo ljudi, ki so pripravljeni narediti toliko dobrega in plemenitega zanj, kolikor je on pripavljen storiti za druge."

"Čeprav je bil popolnoma na tleh, je zdržal, da je svoje poslovne in sponzorske obveznosti ves čas izpolnjeval, za časa bolezni ni nikogar pustil na cedilu, vendar je zadeve, ki jih je nekoč z veseljem počel, zdaj opravljal s težavi in z dvojinim naporom: ve, da mora preživljati družino, ki je popolnoma odvisna od njegovega dela, zato je zdržal."

"Imel sem veliko časa za razmislek, zakaj je prišlo do izgorelosti, in moram priznati, da še vedno pazim, da ne pretiravam, ker verjamem, da me čaka še veliko dni, preden bom lahko popolnoma prepičan, da je ta izkušnja za mano."

Družina vedno na prvem mestu

"Družine z ženo Rusko nista načrtovala, brez besed je šlo, brez konflikta in komplikacij, samo od sebe. Najprej dve hčeri in potem še sin. Z ženo se nikoli ni pogovarjal, kako številno družino bosta imela. Ne bi ju motilo, če bi bilo otrok še več. Ona ves čas bdi nad njimi, ona skrbi za ekonomijo. Nad ženino nosečnostjo je bil vedno navdušen, le enkrat se zgodilo, pri četrtem na poti, da je imela Ruska splav in to je oba zelo potrlo."

"Ceni njeno bitko z vzgojo treh otrok in srečen je, ko vidi, da je zadovoljna s svojim materinstvom: vse to zagotovo izvira iz tega, da sta oba iz usklajenih družin, v katerih veliko pomeni skupaj preživeti čas, za druženje in spontan pogovor."

Spoštovanje je vzajemno. "Življenje z Zlatkom je lepo. Odprte so vse opcije, saj je Zlatko izjemno razumevajoč mož in skrben oče."

O avtorju

Jurij Hudolin (1973, Ljubljana) je pesnik, pisatelj, urednik, kolumnist, scenarist in prevajalec. Doslej je izdal osem pesniških zbirk, šest romanov in zbirko kratke proze. Z romanom Ingrid Rosenfeld je bil med finalisti za nagrado kresnik za roman leta 2013. Njegova dela so prevedena v hrvaščino, makedonščino, madžarščino, češčino, srbščino in angleščino.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju