Poletje je za marsikoga obdobje, ko se lahko sproščeno prepusti branju. Znane Slovence in Slovenke smo vprašali, kaj je na njihovem poletnem knjižnem seznamu in s katerimi knjigami so preživeli najbolj nepozabno poletje.
Morda boste med njihovimi odgovori našli knjigo, ki vam bo delala družbo ob pljuskanju valov in petju škržatov.
Tone Kregar, pevec skupine MI2
»Letošnje poletje bo sicer dokaj delovno, a nekaj časa bo gotovo ostalo tudi za knjige. Tokratni izbor ni kaj prida izviren, gre pač za knjige, ki jih tako ali drugače 'moram' prebrati, kot so biografija Winstona Churchilla ter še nekaj drugih zgodovinopisnih del. Kar se leposlovja tiče, so na vrhu čakajočega kupa Jančarjeva Mnoga življenja, v letošnjem, jubilejnem letu pa načrtno obnavljam oziroma osvežujem tudi Cankarja. Upam, da bo ostalo še kaj časa za drugo literaturo z omenjenega kupa in za katero izvem od prijateljev ali iz medijev, včasih pa mi povsem spontano in nepričakovano kar pade v roke. Kar se tiče najlepšega poletja – verjetno je bilo to še v otroštvu, med počitnicami, v družbi Karla Maya in njegovega Winetouja.«
Maja Gal Štromar, pisateljica
»Poletje je zame res čas, ko se lahko posvetim branju. Čaka me že kar nekaj knjig, ki mi jih ni uspelo prebrati med letom. Prebirala pa bom tako strokovno literaturo kot tudi leposlovje. Nedvomno pa me čaka Rdeča knjiga Carja Gustava Junga. Že kar nekaj časa iščem zgoščen čas, da se ji spoštljivo približam. Literarnih kritik ne spremljam oziroma jih spremljam zelo redko, če že naletim nanje. Rada pa prelistam revijo Bukla in sem pogosto hvaležna, da jo imamo. Potem so tu prijatelji, ki priporočajo, in seveda avtorji, ki jim rada sledim. Ko imam čas, se zabubim v knjižnico ali pa v knjigarno in si dovolim, da me prava knjiga pokliče sama. Tudi ta čarovnija pogosto deluje. Vsako poletje je posebno, ker so knjige tako raznolike. Vsako obdobje zahteva svoje poglobitve in temu primerna je tudi literatura, ki me spremlja. Se pa mi je enkrat zgodilo, da sem se znašla na morju brez knjig in sem si jih izposojala od ljudi na plaži. Moram reči, da je bila to prav posebna izkušnja. Prebirala sem knjige, ki jih sicer sama nikoli ne bi izbrala. Tudi iz te izkušnje sem se veliko naučila. O ljudeh, o njihovih izbirah in o svoji iznajdljivosti (smeh).«
Bernarda Oman, igralka
»V moji beležnici je 18 naslovov knjig, vem da vsega ne bom mogla prebrati, upam da bom prebrala vsaj nekatere. Nasad oranževcev (Larry Tremblay), Nikoli ne reci, da te je strah (Giuseppe Catozzella), Dvorci iz orehovine (Miljenko Jergović), Zagovor pravic žensk (Mary Wollstonecraft), Trenutki videnja (Virginia Woolf), Strmenje v sonce (Irvin D. Yalom), Čistost (Jonathan Franzen), Oče Gorjot (Honoré de Balzac). Berem po priporočilih prijateljev in tudi po priporočilu knjižničarjev, ki že približno vejo, kaj mi bo všeč. Najlepše poletje sem preživela s knjigo Bratje Karamazovi F. M. Dostojevskega. Tisto poletje sem brala samo to.«
Vesna Milek, novinarka in voditeljica oddaje Od blizu
»Od velikih romanov me to poletje čaka družinska saga Vinka Möderndorferja, pa še dva nominiranca za kresnika; Draga Jančarja In ljubezen tudi sem seveda prebrala takoj po izidu, izjemna ljubezenska zgodba in študija kompleksnosti 2. svetovne vojne pri nas; zdaj berem Sveti boj Vlada Žabota. Zdi se mi tudi, da še nobeno poletje na naših policah ni vabilo toliko romanov avtoric, Istomesečniki Svetlane Slapšak, nenavaden »ljubezenski feministični roman«, zanima me Stanka Hrastelj, ki se je lotila bibličnega motiva kralja Davida in Betsabeje na moderen način, Mazohistko Katje Perat, ki nas odpelje na Dunaj, sem prebrala na dah, začela sem brati Knjigo drugih Jele Krečič, čaka me še Maja Gal Štromar Ženska drugje; presenečenje letošnjega poletja pa je zame Mirt Komelj s psihološkim trilerjem Medsočje, res izjemna knjiga za to poletje. Mislim, da prave knjige v pravem trenutku preprosto pridejo do mene.«
Alenka Arko, voditeljica oddaje Preverjeno
»Nisem izrazit poletni bralec, ker berem vse leto, morda poleti celo nekoliko manj, ampak, približni letošnji poletni nabor: 50 Years of 60 Minutes, Jeff Fager, zgodba o dolgoletnem ustvarjanju ene izmed najvplivnejših informativnih televizijskih oddaj vseh časov. Na robu in na dnu v Parizu in v Londonu, George Orwell, Ne, ni dovolj, Naomi Klein, Nekega dne jaz govoriti lepo, David Sedaris, Strah in groza v Las Vegasu, Hunter S. Thompson. Dodala pa bom še ponovno branje kakšne izmed najljubših klasik, letos planiram, če se bo izšlo: Zlata beležnica, Doris Lessing in Inženir človeških duš, Josef Škvorecky. Knjige izbiram na vse mogoče načine, vedno pogledam Buklo, berem kritike v Guardianu in drugih časopisih, ki jim zaupam, prepustim se navdihu v knjižnici pa seveda priporočilom prijateljev. Težko je odgovoriti na vprašanje, s katero knjigo sem preživela najlepše poletje. Bilo je toliko poletij in toliko knjig, morda pa so bila najlepša tista, ko je bilo knjig najmanj.«
Marko Mandić, igralec
»Med počitnicami hočem priti do konca biografije Milene Zupančič Kot bi Luna padla na Zemljo, pri branju katere me je ustavila prijateljica iz Velenja, saj jo je, ko je knjigo zagledala pri nas doma, za nekaj časa odnesla k sebi domov. Pri roki imam tudi Moj boj Karla Oveja Knausgårda, Pia me vztrajno nagovarja, naj končno že začnem brati. Za treniranje nemščine pa se in se bom prebijal skozi knjigi Im Herzen der Gewalt in Das Ende von Eddy francoskega avtorja Édouarda Louisa. Francosko, žal, ne znam. Mogoče bodo pa njegove knjige kmalu prevedene v slovenščino. Ena bo drugo sezono uprizorjena v Mini teatru. Branja se lotim, ker mi je knjigo ali avtorja kdo priporočil, ker sem kje prebral kaj zanimivega o knjigi ali ker se znajde na seznamu za razširjanje domišljije med ustvarjanjem kakšne vloge. Seznam in želje so vedno večji od uresničitve. Tako da mi ne zmanjka naslovov, ki bi si jih rad izposodil v knjižnici. Pred kratkim je sin France za bralno značko bral Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča Ivane Brlić - Mažuranić pa me je spomin odnesel med svetlo modro pobarvane stene s temnejšimi modrimi vzorci, v sobo, ki sta ji dedek in babica rekla srednja soba, v sobo, v kateri sva s sestro, kadar stara starša nista imela gostov (oddajala sta sobe gostom Zdravilišča Dobrna), spala midva, v sobo, kjer si se zjutraj zbudil ob glasnem oznanjanju kur, da so znesle jajca, a si vseeno lahko še dolgo brez obveznosti ležal v postelji in bral, dokler ni bil pa res že skrajni čas, da se spustiš dol v kuhinjo na belo kavo. Kot da je danes, se spomnim ležanja v tisti modrini in branja Čudovitih dogodivščin.«
Zoran Predin, glasbenik
»Jonathan Franzen: Čistost mi je ostal še od zime. Potem pa spet branje Bulgakova: Mojster in Margareta, Normana Mailerja: Ameriški sen in Draga Jančarja: Severni sij. Knjige berem po priporočilu, na spletu, berem tudi literarne kritike. Sorodne duše si izmenjujemo priporočila. Najlepše poletje sem preživel s knjigami Rakov povratnik, Jaz, Klavdij in Sto let samote.«
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: arhiv AML, Pop TV