Slovenski orli so že skočili v novo sezono, med njimi tudi Jernej Damjan, za katerega bosta pred malimi zasloni glasno navijali njegovi dekleti, hčerka Niki in žena Taja.
Ljubljančan ne skriva, da bo svoji največji navijačici na tekmah zelo pogrešal, z vsakim letom pa je težje tudi slovo od Niki, ki je tako kot očka nadvse radovedna.
Story: Začela se je nova skakalna sezona, v kateri ste skakalci pogosto na poti. Vam je uspelo nadomestiti nekaj časa s svojimi najbližjimi pred začetkom?
Seveda, poskušal sem nadomestiti, kar se le da. Veliko smo bili skupaj. A kljub temu bo težko, moja Niki je precej navezana name, a razume, da mora očka delati.
Story: Je sicer z vsakim letom težje?
Res je, danes mi je precej težje kot pa na začetku, po rojstvu. Vedno več je stika in komunikacije z otrokom. Ko je bila majhna, stara okoli pol leta, nisem občutil, da bi prišlo ob moji odsotnosti do kakšnih sprememb čustev. Ko pa se ta čustva začnejo v otroku razvijati … Spominjam se, ko je jokala v telefon in želela, da pridem domov. Veš, zakaj si tam, da moraš biti tam, a je težko.
Story: V čem pa vam je Niki najbolj podobna?
Meni? Uh, vse jo zanima. Že pri štirih letih morava gledati Discovery Channel, oddajo Kako je narejeno. Vse mora vedeti. To ima gotovo po meni. Sama je prosila, saj jo zanima, kako so stvari narejene. Tako je ves čas postavljala vprašanja, včasih pa tudi jaz nisem več vedel odgovora. Zadnjič sva našla neke posebne makarone. “Oči, kako pa so to naredili? Tega pa ne moreš več narediti iz moke.” No, potem je lažje najti video in pokazati. (smeh)
Story: Že ve, da se je začela sezona in da na vrhu skakalnice stojite vi?
Lani je že vedela, pred tem še ne. Lani je že glasno navijala zame, letos pa jo tudi pripravljam. Ravno danes sem ji povedal, da nas bo lahko kmalu že gledala po televiziji, in bila je zelo vesela. Glede tega pa za zdaj še ne sprašuje. Očitno ne bo skakalka. Malo je prestrašena. No, saj sem bil sam tudi, ko sem bil majhen. To mi je všeč, da ni glavna, preveč pogumna.
Story: Torej danes razumete skrb svojih staršev.
Ja, čisto razumem. A je tudi mali razbojnik.
Story: Katera vrednota pa ima v vašem domu veliko vrednost? Kaj ste želeli prenesti na Niki?
Doma smo vajeni, da smo iskreni, pošteni, da si vse povemo. Med nami ni skrivnosti in laži. S Tajo se trudiva, da nikoli ne rečeva le ne, ampak za tem ‘ne’ vedno stoji razlog. Za vsako stvar poskušava razložiti, zakaj je ne. Otroku moraš pojasniti, zakaj si se tako odločil. Ne brez razloga. Tudi pri mojih starših ga ni bilo in to se mi zdi super. Ne pa, da je nekaj prepovedano le zato, ker je nekdo tako rekel.
Story: Je to tudi nekaj, kar vam je med odraščanjem ostalo najbolj v spominu?
Mislim, da. Pa to, da je družina na prvem mestu, pred vsem. Karkoli bo prišlo, bo družina ob tebi. Da se imamo radi.
Story: Brez podpore družine verjetno tudi sami ne bi spisali tako uspešne športne poti?
Seveda, brez družine ne moreš. Če se imamo mi fino, potem je tudi na skakalnici lažje. Glava mora biti namreč sveža, spočita, brez stresa. Vsako breme, ki ga prineseš s sabo na skakalnico, se pozna pri rezultatu.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Goran Antley, Igor Zaplatil, Profimedia
