Ko na vrata potrka predsednik Borut Pahor

10. 9. 2015
Deli

Kako bi pogledali, če bi se v vaši službi navsezgodaj na vratih pojavil sam predsednik republike, vprašal po poslovodji in povedal, da je prišel na 'šiht'?! O tem, da je Borut Pahor prav poseben predsednik, ki sila rad preseneča, ni nobenega dvoma. Čeprav mu ni tuja protokolarna drža in je vedno brezhibno urejen, pa je znano, da se rad pomeša med preproste ljudi, uživa v športnih aktivnostih in mu ni težko poprijeti za nobeno delo.

Tako je nedavno presenetil zaposlene v Kopitarni Sevnica, v eni od redkih slovenskih modnih tovarn, ki ji je uspelo preživeti. V okviru svojega projekta Skupaj - spodbujajmo drug drugega se je namreč odločil za delo poprijeti v podjetju, ki že 130 let neprekinjeno deluje v Posavju, ter se uril v izdelovanju čevljev.

Prav posebna delovna avantura se je za predsednika začela že zjutraj, ko je oblečen v kavbojke, črtasto srajco in športni jopič izstopil pred vratarnico tovarne. V roki je držal papirnato skodelico kave, ki jo je, kot kaže, nabavil na poti. Na pogled je bil še malce zaspan, kar ne preseneča, saj je pretekli dan skupaj z Matejem Markovičem tekel od Ljubljane do Škofje Loke, v dobrodelni akciji Srce Sloveniji. Četudi ga je prijazno sprejel direktor podjetja Marjan Kurnik, je predsednik takoj povprašal, kdo je njegov delovodja, češ da se mora oglasiti pri njem. Po kratkem obhodu tovarne in ogledu proizvodnje kopit, napenjačev in lesenih podplatov, ga je v roke vzel vodja proizvodnje Darko Lisec in ga seznanil s konkretnimi zadolžitvami njegovega delovnega dne. Na hitro se je bilo treba še preobleči - predsednik je smuknil v delovno majico, hlače in zaščitno obutev, natanko enako, kot nosijo tudi preostali delavci, in že je v skladu z navodili začel delati. Začel je rezkati utor za pregib lesenega podplata, kjer je upravljal stroj za rezkanje spodnjega profila, in zrezkal 200 parov lesenih podplatov. In treba je priznati, da je bil pri tem zelo spreten. In če smo se preostali spraševali, ali se bo predsednik po nekaj urah naveličal ponavljajočega se mukotrpnega dela za strojem, je ob našem vprašanju le zamahnil z roko in v smehu odgovoril: "Kje pa, naravnost uživam! V takšnih trenutkih imam priložnost biti sam s svojimi mislimi, in ne boste verjeli, marsikateri razmislek ali odločitev v takšen okolju pade lažje in hitreje kot v pisarni. Potem je bil čas za malico. Kot vsi drugi se je predsednik odpravil proti menzi, kjer je v družbi novih znancev pridno čakal v vrsti, medtem pa je seveda padla tudi kaka beseda.

"Klepetali smo o vsem mogočem: vojski, športu, ženskah, delu, družini," mi je kasneje navdušeno pripovedoval eden izmed sogovorcev, "predsednik ni bil prefin sesti z nami za mizo, zanimale so ga tako naše tegobe, kot se je znal pošaliti, in reči kako čisto po moško!" Privoščil si je pasulj in za pripravo posebej pohvalil kuharico v menzi, ki se ji je ob srečanju s predsednikom republike kar smejalo: "Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v življenju kuhala za predsednika države," je bila skromna, a da je predsednik pohvalil našo preprosto, a domačo kuho, me seveda navdaja s ponosom." In medtem ko smo mi še klepetali, se je predsednik okrepčan vrnil na delo. Do zaključka delovnega dne se je preizkusil še v ročni montaži pločevine na kopito. Vmes pa si je z zaposlenimi za tovarno privoščil še kavico in klepet, ki je bil zdaj že povsem sproščen.

Po zaključenem delu si je predsednik, ki mu kot nekdanjemu manekenu moda vsekakor ni tuja, želel ogledati tudi vzorčno sobo, kjer so razstavljeni trendi obutve za prihodnje leto. Pri tem je bil vesel tudi ženske družbe, glavne oblikovalke podjetja Mojce Čanžar in Maje Štamol, ambasadorke projekta Gospodarske zbornice Slovenije Izdelek slovenske obrti, ki že nekaj let nadvse uspešno sodeluje s Kopitarno pri razvoju ekskluzivnih trendovskih modelov.

Predsednik jima je zaupal, da v prostem času tudi sam rad nosi cokle in da doslej ni vedel za pregibni podplat, svetovno Kopitarnino inovacijo, ki jih dela še posebej udobne. In smeje dodal, da pa se še ni navadil na natikače na pluti, ki jih naokrog videva kot zelo modne, sploh z nogavicami se mu zdijo na prvi pogled kar malce čudni.

Potem ko se je seznanil še s patenti, nekateri predstavljajo svetovno inovacijo, in z načrti vodstva za prihodnost podjetja, je bil čas za kratko druženje pred slovesom, ki se ga je udeležil tudi večinski lastnik Jože Šinkovec, inženir gozdarstva, ki je pred leti prepoznal potencial Kopitarne in jo ponovno postavil na noge. V sproščenem pogovoru z zaposlenimi se je predsednik republike ponovno zahvalil za povabilo in dejal, da je v času močne konkurence na tujih trgih treba poiskati inovativne rešitve, dolgoletna tradicija pa kaže na to, da imajo v Kopitarni močno poslovno intuicijo, zato močno upa, da bo dajala kruh tudi naslednjim generacijam. Seveda pa ni manjkalo tudi lokalnih dobrot. Tako se je nazdravilo z izvrstnim cvičkom od vinogradnika Janca, bratom pokojnega župana Sevnice Kristjana Janca, odlično je teknila pehtranova potica s pregreto smetano, ki je tipična za ta okoliš in jo je za to priložnost spekla gospa Jožica, salama, ki so jo rezali, pa je osvojila vrhunsko oceno na sevniški salamiadi leta 2015, ki jo organizira najstarejše salamarsko društvo v Sloveniji.

Tradicija, ki je vedno v modi

Visoka obletnica

Predsednik Borut Pahor je obiskal Kopitarno predvsem zaradi visoke obletnice, 130 let neprekinjenega delovanja, ki jo bo podjetje obeleževalo v naslednjem letu. "Gre za slavno tradicijo tako v naši deželi kot v Sevnici. Še posebej pa me je osupnilo dejstvo, da je ta tradicija vedno v modi. Od tukaj izhaja tudi izum pregibnega podplata – Kopitarna Sevnica je namreč nosilka svetovnega patenta. Izum izpred desetletja, vrhunski domači les, natančno ročno delo in moderen dizajn pomenijo neko poslovno priložnost, ki so jo v Kopitarni prepoznali," je poudaril predsednik republike. Spomnil je, da mu druženje ob delu omogoča drugačen stik z ljudmi, veliko bolj pristen, kar je zanj in njegovo delo izjemno pomembno. Kopitarna Sevnica je še eno redkih delujočih modnih podjetij iz časov pred Jugoslavijo, ki v Sloveniji proizvaja kopita in obutev. Podjetje je pred 130 leti ustanovila nemška družina Winkle, ki je Sevnico izbrala prav zaradi izjemne lokacije. Sevnica je obdana z obsežnimi bukovimi gozdovi, vodotokom za pogon strojev in pridno delovno silo.

Napisala Andreja Korenčan, fotografije STA, Mediaspeed

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord