Čeprav so prav vsi liki serije Ena žlahtna štorija izredno markantni, smo si dekleta brez dvoma hitro zapomnila Tonija. Kristijan Guček je igralec, ki je briškemu 'pobalinu' posodil delček sebe, kot pravi, pa imata z zapeljivcem, ki je v seriji osvojil svetlolaso Zalo, kar nekaj skupnih točk. Prva je brez dvoma glasba.
Story: Na televiziji vsak dobi svojo predstavo in v vlogi Tonija je kar veliko deklet v vas videlo velikega šarmerja. Ali tudi v resničnem življenju obstaja kaj takšnega, kot je 'Zalina pesem'?
Večkrat sem dekleta poskušal tako očarati. V preteklosti sem to počel zelo rad, zdaj pa sem to opustil, ker so vsa dekleta, za katera sem kaj napisal, nekdanja. (smeh)
Story: In kakšna je bila reakcija?
Gorana Bregoviča so novinarji spraševali, kdo so bile njegove muze, in rekel je, da je v resnici dovolj samo ena. Ljubezen je stvar, ki je človek ne more razložiti. Zanimivo je, kako se človek v ljubezni vedno zateče h kreativnosti, umetnosti, glasbi ... Morda danes mladina drugače dela stvari, ampak kam pelješ dekle na prvi zmenek? V kino, na koncert, v gledališče, kupiš ji rože, narediš presenečenje ... Se strinjate? Torej, ja, glede na to, da sem se dolgo ukvarjal z glasbo, je bil to eden izmed načinov, da sem pristopil k ženski. K muzi. Kajti muza je vedno opevana, ker ni razložljiva. To vam je pa ženskam seveda vedno všeč in ponavadi so takšni poskusi poželi uspeh. (smeh)
Story: Zdaj že skoraj vemo, kako potekajo vaši zmenki. Torej tudi v resničnosti povabite v kino, na koncert, v gledališče?
To se zdijo zdaj pretekla življenja, ampak vseeno ... Ni recepta, vse je bilo odvisno od dekleta. Smo šli tudi v kino, s kakšnim dekletom sva šla ven, s kakšno sva se spoznala 'zunaj', s kakšno ni bilo nič več kot kino, s kakšno pa niti do kina nisva prišla. (smeh) To je odvisno od trenutka, dekleta, od mene, so pa to stvari, pozornosti, ki jih je v življenju dobro gojiti. Ko se človek navadi drug drugega, majhne radosti radi opustimo, vendar mislim, da se je dobro malce brcniti v rit. Pa iti vsaj na kakšen izlet ali pa preprosto narediti kaj neumnega.
Story: Prej sva govorila o presenečenjih. Ste romantik?
Imam dobre in slabe lastnosti, ampak če jih ne določujemo, lahko rečemo, da je človek tak, kot je, in poskuša, ne glede na to, kaj se zgodi, biti najboljša različica sebe. Recimo, glede na moje zadnje obdobje bi lahko rekel, da se včasih spopadam z utrujenostjo, nervozo, naveličanostjo, vdanostjo v usodo, kar kaže, da imam ogromno dela s sabo, da lahko grem naprej, da najdem 'iskre'. Ampak mislim, da se z izzivi vedno spoprimem s pogumom, in mislim, da je to moja dobra lastnost. Da se z vsem spopadam s pogumom in neizprosno vero v to, da zmorem. Mislim, da to je definicija romantika, ne?
Story: Kaj pa o tem pravi vaša partnerica?
Človeku, ki je z mano, ni lahko, po drugi strani pa ji tudi ni tako težko. (smeh) Moja partnerica nosi lastnosti, ki jih druga dekleta niso imela, in od nje se lahko veliko naučim. Tako kot jaz je tudi ona neizprosna v določenih stvareh, pa tudi trmasta. Zato je kakšne turbulence ne zamajejo, ampak skupaj stopava po poti, ki sva si jo izbrala.
Story: Veliko igralcev verjetno ravno zaradi vsega tega partnerja najde v igralskih vodah. Je bilo pri vas kdaj podobno?
Težko je posplošiti odgovor, vendarle je gledališko delo zelo specifično, pri človeku, ki ga opravlja, poleg neurejenega urnika sproža določene psihofizične procese. Ko delaš projekt ali lik, vedno brodiš po sebi, preizprašuješ sebe in svoja čustva, lahko se tudi s kom močno zbližaš. In zato seveda za partnerja to ni vedno enostavno in mora biti nekako bolj odprt ali pa se vsaj pripravljen učiti spoštovati delo druge polovice. Če me kdo vpraša, ali bi lahko bil jaz, igralec, z igralko, ne vem. Ker nisem nikoli bil v daljšem razmerju s profesionalno igralko, predstavljam pa si, da ni enostavno. Mislim, da ljudem ni treba razumeti, kaj točno partner počne, če se imajo iskreno radi, morajo pa partnerjevo delo spoštovati, ker se prek tega identificiramo. Dobro je, da igralec dela ne nosi domov, kar je velik izziv, a nujen. Vsi ti paralelni svetovi so lahko težka prtljaga še za življenjskega sopotnika.
Story: Rekli ste, da dela ne nosite domov. Kaj pa, ko se na televiziji poljubljate s kom?
Iskreno, s temi izzivi imam zgodovino. Večkrat sem šel skozi faze pojasnjevanja, kaj delamo, zakaj in kaj se tam dogaja, ampak zdaj sem do tega razvil konkretnejši odnos. Pri tem ne dopuščam diskusije. Če moram kaj narediti, potem to naredim in glede tega ne bom diskutiral z nikomer razen s sabo. Torej, če se moram z nekom poljubljati pred kamero, je to vsekakor nekaj, kar zame ni enostavno. In mislim, da poleg sebe ne potrebujem nekoga, ki mi bo delal slabo vest. Kadar je treba nekaj narediti, ni to moja izbira, ampak moja profesionalna dolžnost. Če pa posnamem poljub z osebo, ki je poleg vsega še simpatična, lepa ali šarmantna - pa haleluja.
Napisala Kaja Milanič, fotografije Primož Predalič, Helena Kermelj, Planet TV
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
