Laro Komar lahko gledalci spremljajo v vlogi Irene v priljubljeni nadaljevanki Reka ljubezni. Televizijska serija je očarala slovensko občinstvo in se povzpela na vrh gledanosti. Z rezultati so zadovoljni tudi igralci, saj to potrjuje njihovo delo in trud.
Lara nam je zaupala, kako doživlja Irenin lik in kaj jo čaka v decembru.
Kako ste se vživeli v lik fotografinje Irene? Kaj imata skupnega in v čem se razlikujeta?
Lara in Irena se že nekaj časa držita za roke. Spoznavata se in iz dneva v dan razkrivata in odkrivata različne odtenke značajev in delita življenjske izkušnje, prave in fikcijske. Moja življenjska zgodba se prepleta z Irenino, saj sobivava. Kot igralka sem že od nekdaj vzljubila lik, ki ga igram, katerikoli in kakršenkoli je, ga sprejmem in spoštujem. Z Ireno je vse še veliko lažje in naravno, saj je pozitivna, karizmatična in srčna. Obe z odprtim srcem korakava v življenje.
Koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili na Ireno?
Ko sem prvič prebrala osnutek zgodbe, sem takoj začutila, da mi je Irena blizu. Tudi sama bi izbrala Ireno. Sploh ni bilo treba, da se je navadim, vzljubila sem jo takoj in mislim, da je ljubezen kar obojestranska. (smeh)
Koliko sebe lahko izživite v njenem liku?
Dopolnjujeva se. Vsaka s svojimi izkušnjami. Njena pozitivnost in njen pogum me navdihujeta. Irena nosi zgodbo, ki jo šele odkrivamo, gledalci in jaz, in občutek imam, da šele okušamo njen značaj in da je odtenkov še veliko. Lepo je odkrivati ljudi, spoznavati življenjske zgodbe. In zame kot igralko je veliko bogastvo, da lahko gradim osebnost, ki je večplastna, in čustva in občutke delim z drugimi nosilci raznobarvnih likov.
Kako se bo njen lik razvijal v nadaljevanju?
Življenje je polno presenečenj in zdi se mi najlepše, da se lahko prepustim toku dogajanj. Prepričana sem, da nas zna Irena Rot še presenetiti.
S Tadejem imata včasih različne poglede na določene prizore. Se kdaj zgodi, da pristaneta v kakšnem konstruktivnem konfliktu? In če, kako ga rešita? Kdo ima zadnjo besedo?
Lahko rečem, da ne nastane konflikt, tudi če se zgodi, da sta najina pogleda različna, ampak imava konstruktiven dialog. Zaupava si in gradiva odnos, ki v zgodbi zaživi. Skupaj oblikujeva zgodbo in odlično sodelujeva. Tadej je res super soigralec in krasen prijatelj.
Nenehno se srečujete tudi z novimi izkušnjami pred kamero. Nam morda lahko zaupate kakšen zanimiv dogodek?
Zanimivih primerov je veliko. S kolegi živimo na snemanju kot liki, kot igralci, kot ljudje. Dolgi snemalni dnevi prinašajo zabavne trenutke in trenutke, ko te utrujenost izčrpa. Ekipa pa je enkratna in nam je v vsakem primeru lepo!
S Tadejem sta si že delila tudi odrske izkušnje. Je delo pred kamero precej drugačno?
Lepo je za igralca, če se lahko preizkušaš v različnih okoliščinah, če lahko okušaš razne profesionalne izkušnje. V vseh primerih se kot igralec predajaš višjemu cilju, podajanju in pripovedovanju zgodbe, ki gledalca doseže bolj direktno v primeru gledališča ali bolj posredno v primeru televizije in filma. In s Tadejem je super igrati v kateremkoli primeru.
Prihajajo prazniki, kako jih boste preživeli?
Najpomembnejše je, da praznike preživiš v krogu najdražjih. Kje in kako, je samo stvar izbire in organizacije.
Kaj vam pomeni božični čas in koliko tradicije poskušate prenesti z možem tudi na sinova?
Ob praznikih si vzamemo čas, da se zberemo sorodniki, bližji prijatelji in vsi skupaj preživimo nekaj lepih trenutkov. Smreka, svečke, rdeč prt z zlatimi zvezdicami, božične melodije, objemi in voščila, pa tudi veliko kosilo, kjer vsak nekaj skuha ali speče, voščila in petje. Predvsem pa misel, da za nekoga pripraviš dar, s katerim ga boš razveselil in mu dal vedeti, da ga imaš rad.
Kako ste vi kot otrok doživljali praznike in kaj vam je od takrat ostalo najbolj v spominu?
Zrasla sem v številni družini in prazniki so bili vedno zelo živahni. Spomini so topli, mehki in dišeči: ognjišče, božično drevesce in črn muc pod njim, vonj po pomarančah in priprave na polnočnico ...
Kaj je tisto, česa med prazniki ne sme manjkati?
Ker v zadnjih letih zaradi delovnih obveznosti veliko potujem in družina mi vedno sledi, se zgodi, da si ob praznikih zaželimo ostati doma, si vzeti čas za družino in prijatelje. Lepo je, potem ko veliko časa preživljaš na poti, imeti občutek, da se čas malo ustavi. Na vprašanje, česa ne sme manjkati, pa bom brez dvoma banalno preprosto odgovorila ... ljubezni!
Besedilo: Mima // Foto: Aleksandra Saša Prelesnik, Igor Zaplatil