Simpatična in zgovorna aktualna miss Earth Slovenije Laura Škvorc se je pred kratkim vrnila s tekmovanja na Dunaju, kjer je našo državo predstavljala na svetovnem izboru. Na avstrijsko prestolnico jo vežejo lepi spomini, saj so se med dekleti spletla resnična prijateljstva, med drugim pa so s svojo dobrodelnostjo pustila pečat tudi v srcih Dunajčanov.
Story: Pred kratkim ste se vrnili s tekmovanja Miss Earth na Dunaju. Kako je bilo zastopati Slovenijo na tako velikem tekmovanju?
Super, enkratno doživetje. Samo enkrat v življenju ti je dana ta priložnost, zato sem jo sprejela z odprtimi rokami in dala vse od sebe.
Story: Kaj pa vam je bilo med tekmovanjem najbolj všeč?
Najbolj mi je bilo všeč tekmovanje v nacionalnih kostimih, saj sem osvojila srebrno medaljo. V spominu pa mi bo ostalo tudi potovanje v Schladming, kjer smo se na snegu kepali in ustvarjali snežake. Nekatera dekleta so prvič v življenju videla sneg, zato je bilo veselje res nepopisno.
Story: Vendar pa se niste ves čas le zabavale, temveč ste pomagale tudi tistim, ki potrebujejo pomoč.
Res je! Med tekmovanjem smo bile, kot se za miss Earth spodobi, tudi dobrodelne. V kuharskem izzivu sem nadvse uživala, saj smo morale pripraviti dunajski zrezek, potem pa smo obiskale Hišo brezdomcev, kjer smo hrano ponudile tistim, ki zanjo nimajo denarja. Zaradi njihovih odzivov so mi po licih tekle solze, saj se je v njihovih očeh zrcalila resnična hvaležnost. Takrat se zaveš, kako srečni so ti ljudje, ki sicer nimajo ničesar, in kako nehvaležni smo morda včasih mi, ki imamo praktično vse. Videti nasmeh na ustnicah teh ljudi je resnično neprecenljivo, zadovoljni so bili že samo z nasmehom in podarjeno hrano.
Story: Kaj pa vam bo ostalo v najlepšem spominu?
Predvsem prijateljstva, ki so se na tekmovanju spletla med nami. Predvsem sem se navezala na miss Earth Škotske, s katero sva si tudi delili sobo. Z Amy Meisak sva si zelo karakterno podobni, obljubili pa sva si tudi, da me bo obiskala v Sloveniji, jaz pa bom odletela na Škotsko. Družila sem se s tekmovalkami Rusije, Cipra in še nekaterih drugih držav. Spoprijateljila sem se tudi z dobitnico naziva miss Water, tekmovalko Združenih držav Amerike, ki je res sproščena in zabavna, zato sem bila zaradi njenega uspeha zelo vesela.
Story: Mnogo misic se je po končanih tekmovanjih znašlo v manekenskih in poslovnih vodah. Kakšna odskočna deska je za vas naslov miss Earth Slovenije?
Upam, da bom v naslednjih mesecih sodelovala pri čim večjem številu projektov in se udeležila nekaterih sejmov, kjer bom opravljala funkcije miss Earth. Močno upam, da se mi bo odprlo nekaj vrat za naprej. Rada bi tudi nekaj spremenila, naredila nekaj pozitivnega ter pripomogla k spremembi v svetu.
Story: Kot ste že omenili, ste za slovensko narodno nošo prejeli srebrno medaljo za National Costume.
Nagrada je zame potrditev, da Slovenija le ni tako majhna in neopazna. Ko sem opazovala kostume deklet iz Latinske Amerike z veliko gole kože in bleščečimi dodatki, me je bilo malo strah. Pa vendar je pomembno, kako se ti počutiš v svojem kostumu, kako ga sam predstavljaš. Sama sem se odlično počutila v narodni noši, poleg tega pa se je odlično prilegala moji postavi. Za narodno nošo je poskrbelo krojaštvo Šmigoc, ki je tradicionalno oblačilo izdelalo prav po mojih merah.
Story: Kaj vam je na slovenski noši najbolj všeč?
Na noši mi je bil najbolj všeč trakec na glavi. Med nastopom sem gledalcem pojasnila, da so poročene ženske nosile avbo, sama pa še nisem poročena, zato sem nosila le zavijačko.
Story: So vam tradicionalne navade blizu?
Tradicija se mi zdi zelo lepa, vendar po mojem mnenju v Sloveniji dogodki in prireditve na to temo premalokrat potekajo. Večkrat bi si morali odeti narodno nošo, saj nekateri niti ne vedo, kakšna slovenska noša je. Tradicija mi prav tako ogromno pomeni, saj združuje ljudi in nas povezuje. Sama se zelo rada družim, družina mi ogromno pomeni, zato sem velika oboževalka božičnega duha.
Story: Ste študentka industrijskega oblikovanja. Se boste v prihodnosti bolj posvetili študiju ali boste nadaljevali manekensko kariero?
V življenju se prepustim toku, nerada namreč načrtujem za vnaprej, rada izkoristim vsako ponujeno priložnost. Vendar se čez deset let morda bolj vidim v industrijskem oblikovanju, zdaj pa želim izkoristiti svojo mladost za nekaj manekenskih doživetij, saj je za zdaj to še mogoče.
Story: Za to pa potrebujete tudi manekensko postavo. Kako ostajate v formi?
Prisegam na zdravo prehrano, saj sem že več kot tri leta vegetarijanka. Poleg tega pa se ukvarjam z izvajanjem tibetanskih vaj in joge, v zadnjih mesecih pa sem prosti čas izkoristila za tek v naravi. Vendar sem zaradi zlomljene noge morala to za nekaj časa postaviti na stranski tir, rada pa hodim na fitnes.
Story: Zakaj pa ste se odločili za vegetarijanstvo?
V bistvu se nisem načrtno odločila, ampak je ta način življenja/prehranjevanja prišel spontano v moje življenje. Ko sem bila še majhna, sem bila obsedena z mesom. Nato pa sem ga nezavedno začela vse bolj zmanjševati. Enostavno mi ni več ugajalo, zame ni imelo več tistega 'dobrega' okusa. Ko sem po enem mesecu ugotovila, da se brez mesa počutim odlično in da je moja prebava boljša kot prej, sem se odločila, da poskusim z vegetarijanstvom. Po treh letih mi ni niti enkrat prišlo na misel, da ga moje telo potrebuje. Menim, da pri prehrani moraš poslušati svoje telo, ne pa razuma. Če se dobro počutiš in je tvoje telo zdravo, vitalno, je to zate zdrava prehrana.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Helena Kermelj, osebni arhiv
