V muzikalu Mamma Mia! jo kolegi iz druščine kličejo Sophie, v resničnem življenju pa se podpisuje z Lea Bartha Pesek. Je glavna igralka v muzikalu, ki si ga je v preteklih letih ogledalo več kot 100 tisoč ljudi, in strastna glasbenica, ki v svoji glasbeni šoli znanje prenaša na mlajše generacije.
A prihodnji meseci bodo za Leo minili stran od gledaliških dvoran in glasbenih učilnic, saj se z možem Matevžem pripravljata na najpomembnejšo vlogo njunih življenj: v juliju bosta prvič postala starša.
Story: Lea, videti ste izvrstno. Kot da ne bi pravkar prikolesarili na intervju ...
Zdaj sem ven iz hudega in počutim se odlično! V resnici kot rožica. Sem pa imela pozimi še kar veliko krizo, imeli smo veliko predstav, jaz sem nosečnost še skrivala, veliko mi je bilo slabo.
Story: Kaj pa kakšni nosečniški 'izpadi'?
Tudi to smo imeli. V januarju sem se enkrat začela ob polnoči jokati, ker sem si močno zaželela burek, ampak je bil tako daleč, da bi morala ponj z avtomobilom, in sem planila v jok. Moj dragi mož me je ob tem posnel, šel po burek, ki sem ga s slastjo pojedla, in bila srečna. Potem pa mi je pokazal posnetek, ki me je spomnil, kako hudo mi je bilo, in sem spet planila v jok. (smeh)
Story: Priden mož.
Res, ja. Tudi on se otroka že močno veseli, pravi pa tudi, da sem zdaj postala še bolj pridna, kot sem bila prej. Pravi, da zdaj doma več naredim in mislim, da je z mano kar zadovoljen.
Story: Kako pa se sicer pripravljata na prihod novega družinskega člana?
Sva med tistimi, ki to delata bolj počasi. Sobo še urejava, saj bova zamenjala nekaj pohištva, kar se tiče drugih stvari, pa bova veliko dobila od družinskih članov in prijateljev, ki so pred kratkim imeli otroka. Ne mudi se nama s pripravami.
Story: Pa že vesta, katerega spola je otrok?
Veva, ampak je to skrivnost. Povedala sva le staršem in bližnjim sorodnikom.
Story: Kaj pa imena? Sta že začela izbirati?
Sva že izbrala, še vedno izbirava, nabirava ... Matevžu je glede tega precej vseeno, pomembno je le, da mu je ime všeč. Menim, da preprosto veš, kakšno ime dati, ko otroka vidiš. Pred tem pa je vseeno dobro imeti nekaj imen na voljo.
Story: V kakšni smeri pa sta zdaj razmišljala?
Sama sem izbirala na ta način, da ime ni preveč tuje, da je vseeno malo slovensko, obenem pa tudi, da je hkrati madžarsko. Ker sem napol Madžarka, imam na Madžarskem sorodnike in 'fajn' je, da ga bodo znali vsi izgovoriti.
Story: Vaša mama je iz Madžarske, kajne? Kolikokrat pa tam obiščete družino?
Moram reči, da jih zadnja leta obiščem vsaj enkrat na leto, enkrat na leto pa se dobimo na morju. Vesela sem, da ohranjamo stike, če ne drugače, pa prek spleta.
Story: Lea, vi ste sicer odrasli v enostarševski družini, kajne? Vas je ta materinska moč navdihovala, vam dala moči? Je vplivala na vas?
Moja mama je zelo vplivala name. Vedno je bila najboljša mama in še zdaj je najboljša mama od vseh, ki jih poznam. Imava poseben stik, poseben odnos. Očeta nisem poznala osebno, samo enkrat sem ga videla, to je bilo pa to. Z njim nisem imela stikov, je pa res, da sta za oba z Matevžem ta odnos in otrok, ki bo prišel, nekaj novega.
Tudi on je bolj ali manj živel samo z mamo, zato je to nekaj, kar bova skupaj spoznavala in odkrivala. V teoriji sicer veva, da bo treba veliko delati, ker nimava nobenih izkušenj s tem, kako mama in oče delujeta skupaj, v praksi pa bova videla. Zdi se mi, da nama gre dobro že zdaj.
Story: Kako pa ste potem mamam povedali, da bosta babici?
To je bilo takšno veselje! Z Matevžem sva povedala na predbožični večer. Po obdarovanju sva jima izročila sestavljanko in sestaviti sta morali prvo slikico z ultrazvoka, ki je bil narejen dva dni pred tem. Obe sta jokali od veselja, moja mami pa še posebej, ker je tudi ona svoji mami pred 31 leti prav na božič povedala, da je noseča.
Story: Kako lepo. Pa ste vedeli za to, ali je bilo naključje?
Enkrat mi je to sicer povedala, ampak ko sva z Matevžem izvedela, da pričakujeva, sva se odločila, da bova z novico počakala do malo bolj pomembnega dogodka.
Story: No, sicer pa bosta pred prihodom otročka s partnerjem praznovala prvo obletnico poroke, kajne? Poročila sta se lani maja.
Res je, bo pa tudi ravno deset let, odkar sva postala par. Kljub obletnicam pa sva se zmenila, da bo najino 'darilo' ob vsem tem otrok. Vse se bo vrtelo okoli njega in mislim, da sva imela deset let časa za naju čisto dovolj. Bova pa še pred prihodom otroka brez dvoma šla na dopust.
Story: Kakšna pa je bila vajina poroka? Kako zdaj, leto za tem, gledate na ta veliki dan?
Bila je krasna. Ko sva se pripeljala do cerkve, je sijalo sonce, po slikanju pa je nastalo takšno neurje, da je prevračalo tudi vrtne paviljone. (smeh) V cerkvi sva imela krasno glasbo, saj je nastopila skupina Alfa in Omega, nadaljevali smo z obredom v Trebnjem, kjer so mi člani zasedbe Mamma Mia! in prijatelji pripravili presenečenja, pevske nastope, zapela sta nama Alenka Godec, Matjaž Kumelj ... Vsi so imeli kakšno točko, midva pa sva plesala. (smeh) Pa tudi bend, ki igra v Mamma Mii!, nama je igral.
Story: Pa je vaš mož tudi takšen glasbeni navdušenec, kot ste vi?
Ja, zelo. Skupaj tudi pleševa, saj sva kar nekaj let skupaj plesala latinskoameriške plese. Se pa na neki način ukvarja tudi z glasbo, saj je asistent in doktorski študent na fakulteti za računalništvo, kjer dela v laboratoriju za multimedijo. Je pa tudi moj pianist.
Story: Kako lepo. Potem velikokrat sodelujeta?
Občasno skupaj pojeva, pa tudi kakšne vokalne skupine sva že imela skupaj. Ja, veliko sodelujeva.
Story: Pa sta se spoznala v glasbenih vodah?
Na neki način tudi. Spoznala sva se, ker že od malega obiskujeva isto župnijo. Potem sva tam sodelovala v glasbeni skupini pod okriljem Nade Žgur, nato je preraslo v ljubezen. Poznava se torej od malega, ne vem pa, ali sva se imela takrat prav rada. (smeh)
Story: Kako pa se pri vas obnese to, da s partnerjem opravljate tudi del svojega poklica?
Včasih je to lahko kar breme, vseeno pa nisva tako povezana v najinem poslu. On ima svojo službo, jaz svojo, v kateri poučujem tudi petje. Je pa velikokrat breme, ker jaz nisem profesorica le po poklicu, ampak tudi po srcu in mu morda kdaj solim pamet.
Story: Saj res. Videla sem, da ste diplomirali iz biologije in gospodinjstva. Kako to?
Ko sem se odločala za srednjo glasbeno šolo, ki je zdaj konservatorij, sem bila na koncu gimnazije. Takrat naravnost na akademijo nisem mogla, vseeno pa sem se morala vpisati na fakulteto. Biologijo sem imela od nekdaj rada, na vsak način pa sem želela biti tudi profesorica. Tako sem se odločila za vpis na pedagoško fakulteto, vzporedno pa sem delala še srednjo glasbeno šolo.
Story: Pa se v prihodnosti vidite kot profesorica biologije?
Če že, potem bolj biologije kot gospodinjstva. Zame je bila to sicer poučna stvar, ne bi pa tega želela poučevati. Biologijo pa tudi zdaj že prepletam s samim poučevanjem petja, to mi pride zelo prav.
Kaja Milanič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
